Ob potoku Nemiljščica je več naravnih izvirov tople vode, ob najtoplejšem pa so sredi prejšnjega stoletja postavili betonski bazen. Letos poleti so strokovnjaki vzeli vzorce vode in jih raziskali.

Raziskali so Besniške toplice

Termalni izvir v Zgornji Besnici spada med naravne posebnosti tega konca Slovenije, strokovnjaki pa so letos poleti raziskovali sestavo vode pa tudi njen izvir, kar naj bi uporabili kot priložnost za oživitev Besniških toplic. Toplice bodo ostale posebnost kraja in bodo še privabljale obiskovalce, o množičnem turizmu pa na podlagi spoznanj očitno ne gre razmišljati.

Besnica – Sredi poletja je skupina strokovnjakov iz Geološkega zavoda Slovenije in domačinov obiskala največji znamenitosti besniške doline, slap Šum in tako imenovane Besniške toplice z izvirom tople vode. Izobraževalni obisk je v okviru operacije Spoznajmo biodiverziteto v naseljih pripravil Center za trajnostni razvoj podeželja, glavni namen obiska pa je bil terenski prikaz izvedbe hidrogeološke analize vode iz geotermalnega izvira. Dejstvo je namreč, da so v Alpskem svetu Slovenije takšni izviri redki in zato spadajo med naravne posebnosti.

Že ob poleti so strokovnjaki iz Geološkega zavoda Slovenije obljubili, da bodo po končanih analizah z ugotovitvami seznanili tudi domačine.

Kljub deževnemu vremenu se jih je nekaj minuli petek ponovno odpravilo k bazenu v Zgornji Besnici, nato pa je v dvorani krajevne skupnosti v Gasilnem domu sledilo predavanje s predstavitvijo rezultatov meritev in analizo vode. Zbrani na njem so najprej prisluhnili Matevžu Novaku iz Geološkega zavoda Slovenije, ki se ukvarja z razvojem ozemlja in strukturo njegovega nastanka. Kot je povedal že ob julijskem obisku in znova poudaril tudi tokrat, je območje Besnice geološko zelo zanimivo. Predstavil je geološko karto Slovenije in raznolikost tako kamnin kot tudi geomorfoloških pojavov.

Kot je nato pojasnil Luka Serianz z oddelka hidrogeologije Geološkega zavoda Slovenije, je v Sloveniji termalna voda tista podzemna voda, ki ima na iztoku vsaj dvajset stopinj Celzija. V Besnici so trije naravni izviri, ki imajo temperaturo vode med 15 in 18 stopinj, pri najtoplejšem izviru pa so naredili bazen. Tam je temperatura med 18,2 in 21 stopinj Celzija. Skupna količina iztoka termalne vode je ocenjena na dva litra na sekundo. Letos poleti so odvzeli še dodatne vzorce za določitev kemijske in izotopske sestave termalne vode, analize pa so naredili tako pri nas kot na Madžarskem. Nekatere ugotovitve je Serianz predstavil že v petek, še več jih bodo izdali v pisni obliki in bodo na voljo tako strokovnjakom kot domačinom.

Direktor Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič je poudaril, da je območje Besnice bogato z različnimi naravnimi pojavi, kot so kraške jame, slap Šum in termalni ter subtermalni izviri. »Vse druge zanimivosti so bile doslej kar dobro poznane, toplice pa so bile kar nekako mistične, čeprav različni viri pričajo o tem, da so bile tu nekoč že rimske terme, o Besniških toplicah pa priča tudi Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. Leta 1954 so nato ob potoku Nemiljščica postavili betonski bazen, mi pa smo želeli dobiti znanstveno podkrepljene podatke o tem, kakšna uporaba bi bila smiselna. Dejstvo je, da je pretok vode tukaj majhen, tudi po sestavi mineralov voda ni zelo bogata, je pa predvsem zaradi svoje temperature posebna in zato bi jo radi uporabili tudi v turistične namene. Želimo si, da bi se obiskovalci lahko v vodi tako pozimi kot poleti malce namočili in da bi toplice združili z drugimi zanimivostmi. Tako bi lahko pripravili izobraževalno in turistično ponudbo, dejstvo pa je, da toplice, kot so na primer Terme Snovik, tukaj ne bi mogle nastati,« je pojasnil Uroš Brankovič in povedal, da se o načrtih pogovarjajo tudi z odgovornimi na kranjski občini, kjer si želijo imeti v ponudbi čim več zanimivosti. Tudi lokalna skupnost je takšnemu razvoju naklonjena, kot je povedal predsednik KS Besnica Primož Bavdek, bo pa treba urediti tudi lastniška vprašanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 15. julij 2014 / 11:56

S kartico do več pobranih davkov

Dijaka Gimnazije Franceta Prešerna Domen Kristan in Jan Pavc svetujeta, naj se v boju proti sivi ekonomiji papirnate račune nadomesti z elektronskimi.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 10. november 2015 / 17:03

Vinska pot v rovih

Kot se za ta čas v novembru spodobi, se tudi letos povsod po Sloveniji odvijajo dogodki, ki so povezani z vinom. V Kranju je bil ta konec tedna prvi od dveh, ko kranjski rovi gostijo vinsko pot v rovi...

Rekreacija / torek, 10. november 2015 / 16:33

Maraton po brazilski džungli

Gorenjca Miha Podgornik in Matej Kordež sta se podala na eno izmed težjih tekaških preizkušenj na svetu. Jungle marathon v Braziliji sta z istim časom končala na tretjem mestu. Največ težav jima je po...

Kultura / torek, 10. november 2015 / 16:29

Jazbec in njegovi

V Galeriji Šivčeva hiša so v petek odprli razstavo del stripovskega avtorja Marka Kocipra z naslovom Jazbec s prijatelji.

Kranj / torek, 10. november 2015 / 16:28

Otroke zanima, kako postati župan

To zanima že malčke iz vrtca, ki so si ogledali prostore kranjske občine in obiskali župana.

Gospodarstvo / torek, 10. november 2015 / 13:12

Lubadarja za dve Blejski jezeri

Lubadar je letos v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem uničil 133 tisoč (bruto) kubičnih metrov dreves, kar predstavlja okoli 110 tisoč dreves ali posek gozda v velikosti skoraj dveh Blejskih jezer.