Raziskali so Besniške toplice
Termalni izvir v Zgornji Besnici spada med naravne posebnosti tega konca Slovenije, strokovnjaki pa so letos poleti raziskovali sestavo vode pa tudi njen izvir, kar naj bi uporabili kot priložnost za oživitev Besniških toplic. Toplice bodo ostale posebnost kraja in bodo še privabljale obiskovalce, o množičnem turizmu pa na podlagi spoznanj očitno ne gre razmišljati.
Besnica – Sredi poletja je skupina strokovnjakov iz Geološkega zavoda Slovenije in domačinov obiskala največji znamenitosti besniške doline, slap Šum in tako imenovane Besniške toplice z izvirom tople vode. Izobraževalni obisk je v okviru operacije Spoznajmo biodiverziteto v naseljih pripravil Center za trajnostni razvoj podeželja, glavni namen obiska pa je bil terenski prikaz izvedbe hidrogeološke analize vode iz geotermalnega izvira. Dejstvo je namreč, da so v Alpskem svetu Slovenije takšni izviri redki in zato spadajo med naravne posebnosti.
Že ob poleti so strokovnjaki iz Geološkega zavoda Slovenije obljubili, da bodo po končanih analizah z ugotovitvami seznanili tudi domačine.
Kljub deževnemu vremenu se jih je nekaj minuli petek ponovno odpravilo k bazenu v Zgornji Besnici, nato pa je v dvorani krajevne skupnosti v Gasilnem domu sledilo predavanje s predstavitvijo rezultatov meritev in analizo vode. Zbrani na njem so najprej prisluhnili Matevžu Novaku iz Geološkega zavoda Slovenije, ki se ukvarja z razvojem ozemlja in strukturo njegovega nastanka. Kot je povedal že ob julijskem obisku in znova poudaril tudi tokrat, je območje Besnice geološko zelo zanimivo. Predstavil je geološko karto Slovenije in raznolikost tako kamnin kot tudi geomorfoloških pojavov.
Kot je nato pojasnil Luka Serianz z oddelka hidrogeologije Geološkega zavoda Slovenije, je v Sloveniji termalna voda tista podzemna voda, ki ima na iztoku vsaj dvajset stopinj Celzija. V Besnici so trije naravni izviri, ki imajo temperaturo vode med 15 in 18 stopinj, pri najtoplejšem izviru pa so naredili bazen. Tam je temperatura med 18,2 in 21 stopinj Celzija. Skupna količina iztoka termalne vode je ocenjena na dva litra na sekundo. Letos poleti so odvzeli še dodatne vzorce za določitev kemijske in izotopske sestave termalne vode, analize pa so naredili tako pri nas kot na Madžarskem. Nekatere ugotovitve je Serianz predstavil že v petek, še več jih bodo izdali v pisni obliki in bodo na voljo tako strokovnjakom kot domačinom.
Direktor Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič je poudaril, da je območje Besnice bogato z različnimi naravnimi pojavi, kot so kraške jame, slap Šum in termalni ter subtermalni izviri. »Vse druge zanimivosti so bile doslej kar dobro poznane, toplice pa so bile kar nekako mistične, čeprav različni viri pričajo o tem, da so bile tu nekoč že rimske terme, o Besniških toplicah pa priča tudi Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. Leta 1954 so nato ob potoku Nemiljščica postavili betonski bazen, mi pa smo želeli dobiti znanstveno podkrepljene podatke o tem, kakšna uporaba bi bila smiselna. Dejstvo je, da je pretok vode tukaj majhen, tudi po sestavi mineralov voda ni zelo bogata, je pa predvsem zaradi svoje temperature posebna in zato bi jo radi uporabili tudi v turistične namene. Želimo si, da bi se obiskovalci lahko v vodi tako pozimi kot poleti malce namočili in da bi toplice združili z drugimi zanimivostmi. Tako bi lahko pripravili izobraževalno in turistično ponudbo, dejstvo pa je, da toplice, kot so na primer Terme Snovik, tukaj ne bi mogle nastati,« je pojasnil Uroš Brankovič in povedal, da se o načrtih pogovarjajo tudi z odgovornimi na kranjski občini, kjer si želijo imeti v ponudbi čim več zanimivosti. Tudi lokalna skupnost je takšnemu razvoju naklonjena, kot je povedal predsednik KS Besnica Primož Bavdek, bo pa treba urediti tudi lastniška vprašanja.