Fantazija v lesu

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Kultura / sreda, 7. oktober 2020 / 15:13

V tržiški Galeriji Atrij si do 23. oktobra 2020 lahko ogledate razstavo Fantazija v lesu Petra Gučka, ki se je v rezbarski umetnosti začel udejstvovati po upokojitvi. Ljubezen do iskanja oblik v lesu ga je tako prevzela, da svojo zbirko reliefov in prostostoječih figur vsakodnevno dopolnjuje. Najbliže so mu motivi iz živalskega in rastlinskega sveta.

Tržič – Peter Guček se je rodil leta 1946. Je Tržičan, ki z družino živi v Križah. Po izobrazbi je strojni tehnik. Srednjo tehnično šolo je dokončal ob delu.

»V osnovni šoli sem zelo lepo risal,« pripoveduje Peter, ki je v sedmem in osmem razredu sodeloval na več tekmovanjih in prejel tudi nekaj nagrad. Nadaljuje, da so mu likovna nadarjenost in kasneje pridobljene ročne spretnosti pri rezbarjenju prišle še kako prav. Mimogrede izvemo, da je pridobil tudi rezbarski certifikat, tako da bi bil lahko poklicni rezbar.

Z rezbarjenjem se je Peter začel ukvarjati leta 2006, po upokojitvi. Takrat je izvedel za rezbarski krožek v Trzinu. Najprej ga je gnala radovednost, potem pa je kaj hitro ugotovil, da je našel nekaj, kar mu je izjemno všeč in v čemer uživa. Je član rezbarske družine iz Trzina, ki se imenuje Kanja.

Peter nam razloži, da je v 14 letih, kar rezbari, tokratna razstava v Tržiču že njegova 25. samostojna. Precej pa je razstavljal z društvom – in ne samo pri nas, temveč tudi čez mejo.

V Galeriji Atrij je razstavljenih veliko reliefov in kipov, posebno pozornost pa pritegnejo jaslice, ki so sicer del večje celote in nastajajo že več let. Sestavlja jih kar 45 figur, razloži Guček. Doma je ostala tudi »štalca«, ki je iz velike korenine, zadnji kralj je še v nastajanju, izvemo. Zadnje rezbarsko delo, ki ga je izdelal (in je tudi razstavljeno), je tun iz divje češnje.

Že hiter pogled po stenah galerije obiskovalcu da vedeti, da je avtorju blizu gozdna motivika, da je velik ljubitelj narave. Peter prikima in doda, da predvsem lovska tematika, čeprav, se nasmehne, ga med lovce nikoli ni vleklo.

Pri svojem ustvarjanju največ uporablja les lipe, hruške in oreha, občasno poseže tudi po drugih vrstah lesa. Izbere češnjo, jelšo, celo vrbo najdemo na razstavi. Pravzaprav bi lahko rekli, da z nekaterimi vrstami lesa nekoliko eksperimentira. Razmišljanje dopolni z obrazložitvijo, da se najlažje obdeluje lipa, najtežje češnja; pa tudi oreh je trd, a pri orehu in češnji te na koncu nagradijo lepe barve in kontrasti. Zadnja leta pa mu predstavljajo izziv stari štori in gozdne korenine, ki jim s svojim umetniškim ustvarjanjem daje popolnoma novo podobo, jim vdahne novo življenje in opazovalca s končnim izdelkom prepriča, da si zastavi vprašanje, kakšna je zgodba lesa, samega umetniškega izdelka – na primer Moža s pipo iz borovega štora z letnico 2008 ...