Darovanje organov in tkiv po smrti

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 4. oktober 2020 / 12:13

V Slovenija-transplantu spodbujajo k opredelitvi za darovanje organov in tkiv v nacionalnem registru opredeljenih oseb glede darovanja po smrti še za časa življenja. Svojo odločitev o darovanju lahko izrazite po elektronski poti ali osebno na enem od pooblaščenih prijavnih mest.

Pred nedavnim smo v Gorenjskem glasu objavili pogovor s prim. Danico Avsec, dr. med., direktorico zavoda Slovenija-transplant, o dejavnosti zavoda in darovanju organov po smrti. Dodajamo še informacije (na pobudo nekaj naših bralcev), kako lahko posameznik svojo odločitev o darovanju organov in tkiv za presaditev izrazi še v času svojega življenja. Kot so povedali v Slovenija-transplantu, se za to lahko opredelite po dopolnjenem 15. letu starosti, poudarili so tudi: »Izjava se hrani v elektronski zbirki podatkov, ki je zaščitena z najsodobnejšimi tehnološkimi varnostnimi sredstvi, s katero upravlja Slovenija-transplant. Vpogled je omogočen le pooblaščenim zdravnikom po posameznikovi smrti.«

Svojo odločitev o darovanju organov in tkiv lahko izrazite po elektronski poti ali osebno pri pooblaščeni osebi na enem od pooblaščenih prijavnih mest. Elektronsko opredelitev opravite prek spletnega mesta eUprave, https://e-uprava.gov.si/, pod zavihkom Sociala/Zdravje/Smrt. »Postopek je enostaven in hiter, potrebujete pa veljavno digitalno potrdilo,« dodajajo na Slovenija-transplantu. Osebno s podpisom obrazca za opredelitev pa se lahko opredelite na zavodu Slovenija-transplant ali na enem od pooblaščenih mest (na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, na večini območnih enot Rdečega križa Slovenije, v nekaterih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah). Posodobljen seznam pooblaščenih mest je objavljen na spletni strani Slovenija-transplanta. S seboj prinesete osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja ter pred pooblaščeno osebo izpolnite obrazec za opredelitev.

Posameznik ima pravico in možnost, da svojo prvotno odločitev glede posmrtnega darovanja organov in tkiv prekliče. To lahko stori na istih mestih, kjer je možno izraziti opredelitev za darovanje, v primeru elektronske opredelitve to lahko stori sam.

Kadar se je umrli opredelil za darovanje ali proti njemu in je to odločitev izrazil tudi z vpisom v register, je pogovor s svojci o darovanju bolj informativne narave. V primeru jasne pisne opredelitve proti darovanju pogovor s transplantacijskim koordinatorjem ni potreben in do darovanja ne pride. »Kadar pa je umrli zgolj ustno izrazil naklonjenost ali nasprotovanje darovanju organov in tkiv po svoji smrti, lahko takšno dejanje olajša odločitev svojcem in bližnjim v čustveno izredno težki situaciji, nima pa enake pravne veljave kot pisna opredelitev. V takem primeru šele po privolitvi svojcev ali bližnjih v darovanje organov in tkiv lahko stečejo postopki za odvzem in presaditev organov in tkiv. Če je umrli izrecno nasprotoval darovanju organov in tkiv ter je svojo voljo le ustno zaupal svojcem ali bližnjim, ki jo nato sporočijo transplantacijskemu koordinatorju, je tako izražena volja enakopravna pisni opredelitvi za darovanje organov in tkiv oziroma proti njemu,« so še pojasnili v Slovenija-transplantu.