Pot v Tadam z Anjo Bezlovo

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Kultura / petek, 2. oktober 2020 / 17:12

Razburljivo ulično pustolovščino za mlajšo in starejšo publiko, zgodbo in metaforo za nekaj, kar iščemo vsi, neki boljši, novi dan, smo nedavno lahko spremljali na vrtu kamniške Vratarnice. V predstavi nastopa tudi domačinka, ulična umetnica Anja Bezlova.

Pot v Tadam združuje ustvarjalce, ljubitelje ulične umetnosti, ki delujejo pod imenom Globus Hystericus. V vlogah smo tokrat spremljali Anjo Bezlovo, Justina Durela in Alenko Marinič, ki se podpisuje tudi pod režijo doživete predstave, pri kateri sicer sodelujeta še Alla Abramova ter Luka Piletič. »Nikoli ne veš, kdaj te mora kdo zamenjati,« pravi Anja Bezlova ter doda, da je Pot v Tadam v sedmih letih doživela skoraj dvesto ponovitev.

Anja Bezlova je umetniško ime Anje Završnik, ki se je v Kamnik primožila, odraščala pa je v Mengšu. In od kod Bezlova? »Tako se je reklo pri mojih starših doma,« pove.

Mlajša je raje plesala. Ko je obiskovala kamniško gimnazijo, je tam delovala uspešna srednješolska gledališka skupina Rudolfi. V eni izmed predstav so potrebovali plesni vložek in tako je prvič stala na kamniškem odru. Potem je spoznala ulični festival Ana Desetnica in se še isto leto pridružila ljubljanski Šugli, šoli sodobnih performativnih in uličnih umetnosti Gledališča Ane Monro. Šugla ji je dala veliko. »Takoj te postavi na ulico, cesto ali trg, ki ga moraš spremeniti v oder. Takrat si se moral potruditi, da so mimoidoči postali tvoja publika,« se spominja.

Pri uličnih festivalih je Anji všeč, da gre za »kulturo, ki te ujame na poti«. Klasičen študij igre po sistemu Stanislavskega je ni zanimal. Zanimalo jo je fizično gledališče. Blizu ji je bila metoda Jacquesa Lecoqa. Po njegovi smrti so nekateri njegovi učenci in sodelavci ubrali svojo pot. Anja se je tako odločila za študij v Firencah pod mentorstvom Giovannija Fusettija.

Kamniški KD Priden možic jo je posvojil, se pošali Anja. »Ko sem leta 2010 naredila svojo prvo samostojno predstavo z naslovom Leta 2012, ki se je ukvarjala z novo evropsko zakonodajo o obogatenih kletkah za kokoške, mi je stal ob strani in pustil, da se učim iz svojih napak.« Prav s to predstavo je Anja dobila svojo prvo nagrado: za najboljšo predstavo na mednarodnem festivalu Patosofiranje v Smederevu. Nedavno je z Globusom Hystericusom prejela urbano, najprestižnejšo nagrado s področja uličnih umetnosti, ki se na državnem nivoju podeljuje na dve leti. »Letos so me 'ujeli' tudi nekdanji učitelji Gledališča Ane Monro,« nadaljuje. »S predstavo Zadnji ulov smo kljub koroni 'prepluli' ljubljansko Ano Desetnico, mariborski Lent, kamniški Kamfest, postojnski Zmaj ma mlade, novomeškega Rudija Potepuškega …« Z gorenjsko cirkuško skupino Čupakabra za letošnji december pripravljajo novi ulični ognjeni spektakel, kot samostojna producentka pa skrbi še za Mosquito Theater, kjer se največ posveča solo projektom. Navdih zanje črpa iz vsakdanjega življenja, zadnja leta pa jo prevzema politika, politično angažirano gledališče. Tako je njena Majda iz Mengša (komični lik v istoimenski predstavi) pred enim letom začela pobirati podpise za prepoved vojne v Sloveniji. Do zdaj jih ima 537. Koliko jih bo imela, preden bo projekta konec, se sprašuje Bezlova in odgovarja: »Kot pravi, jih potrebuje vsaj dva milijona. Ampak je pa lepo, da si 537 ljudi, ki sem jih srečala na svojih predstavah, želi prepovedati vojno v Sloveniji in to zapisati kar v ustavo.«

Koronasituacija je posegla tudi v Anjino življenje ulične umetnice. »Žal so bila odpovedana vsa dogovorjena mednarodna gostovanja. Od marca naprej ni prišla nobena ponudba iz tujine. Hvala vsem slovenskim producentom festivalov, ki vztrajajo. Do zdaj nisem imela statusa slovenskega kulturnega delavca. Se je dalo preživeti. Po tem poletju razmišljam drugače,« zaključi.