Dokaj dobra sadna letina

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 08:36

Gorenjski sadjarji so večinoma zadovoljni s količino in kakovostjo letošnjega pridelka sadja.

Kranj – »Letos imamo na Gorenjskem dobro sadno letino, tako po količini kot kakovosti sadja. Nekaj poškodb je zaradi pozebe le na občutljivih sortah, ampak to je glede na pretekla leta zanemarljivo,« ugotavlja Tatjana Zupan, predsednica Sadjarskega društva Gorenjske, in dodaja, da je v ljubiteljskih sadovnjakih pridelek zelo različen, odvisno od lokacije in od tega, v kateri fazi razvoja so bili brsti v času pozebe oziroma nizkih temperatur. Ponekod je drevje zaradi pozebe prazno, drugod pa so drevesa lepo polna. »Toči smo se gorenjski sadjarji izognili, seveda pa bomo mirno spali šele potlej, ko bo ves pridelek pod streho,« pravi Zupanova in dodaja: »Letos je bilo vreme predvsem ugodno za razvoj in čezmerno namnožitev raznih uši, rdeče sadne pršice in jabolčnega zavijača. Kdor je spregledal začetek pojava škodljivcev, je potlej imel težave, da jih je obvladal. V domačih sadovnjakih je precej črvivih plodov, kar neugodno vpliva na skladiščenje jabolk.«

V sadovnjaku Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce na Resju so zadovoljni s količino in kakovostjo jabolk. Kot pravi vodja sadovnjaka Tatjana Zupan, je bilo letošnje leto vremensko ves čas nekoliko posebno, ampak za sadje kljub temu dokaj ugodno. Sadje so začeli obirati že avgusta, pri tem pa zadružnim delavcem pomagajo tudi drugi obiralci, skupno jih imajo okrog trideset. V razmerah novega koronavirusa so delo v sadovnjaku organizirali tako, da zagotavljajo spoštovanje strokovnih priporočil za preprečevanje širjenja okužbe covida-19. Čim več pridelka bodo skušali prodati neposredno v sadovnjaku.

Na Matijovčevi kmetiji v Podbrezjah imajo dva hektarja intenzivnega sadovnjaka. Kot pravi gospodar Janko Jeglič, je bila letina letos povprečna. Ko se je spomladi v času cvetenja sadja zelo ohladilo, so pričakovali, da bodo posledice še hujše, kot so sicer bile. Pozeba je vplivala na pridelek, spodnje veje dreves so bolj prazne kot zgornje. Toča jim je prizanesla, sicer pa imajo skoraj ves nasad zaščiten z mrežami proti toči. Od škodljivcev so imeli še največ težav s škrlupom. Sadje prodajajo neposredno doma na kmetiji, del ga prodajo tudi javnim zavodom, nekaj pa ga predelajo v izdelke. Cene sadja bodo letos podobne lanskim.

Na Jeralovi kmetiji v Podbrezjah pridelujejo sadje na dveh hektarjih površine. »Letina jabolk in hrušk je letos nadpovprečna, a zaradi spomladanske pozebe je nekaj več sadja slabše kvalitete. Pri orehih pa bo letina slabša,« pravi Aleš Jerala in dodaja, da letos z boleznimi in škodljivci ni bilo večjih težav. Ker je obilna letina tudi v ljubiteljskih sadovnjakih, se sadje slabše prodaja, sicer pa običajno približno tretjino sadja predelajo v izdelke. Letos so na kmetiji pridobili nov prostor za predelavo sadja, del sadovnjaka pa bodo nasadili z jablanami.

Na domačiji Pr' Blaževc v Izgorjah pri Žireh pridelujejo v dva hektarja velikem nasadu jabolka sort merkur, luna, opal in topaz, poleg tega pa imajo še dva hektarja travniškega sadovnjaka, v katerem je bil letos obilen pridelek hrušk tepk in moštaric, medtem ko je bilo jabolk manj. Prvič so letos pridelali tudi češnje. »Letina je letos povprečna. Obilni cvetni nastavek je večinoma vzela pozeba, obrodilo je le sadje, ki je cvetelo bolj pozno,« pravi Germana Pivk in dodaja, da so letos vremensko dogajanje zaznamovale pozna pozeba, veliko padavin skoraj na vsake štiri, pet dni in dokaj sušno pozno poletje s previsokimi nočnimi temperaturami. To je tudi negativno vplivalo na barvo jabolk. Znano je namreč, da sadje dobiva lepo barvo in aromo, ko je nočna temperatura od pet do sedem stopinj in dnevna nekaj več kot dvajset stopinj. »Kot kaže sedaj, bomo pridelek z lahkoto prodali. Imamo stranke, ki cenijo naša jabolka in se redno vračajo,« pravi Pivkova in dodaja, da so cene sadja na ravni preteklih let.