Takih let, kot je letošnje, je v kmetijstvu bolj malo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 13:17

Kmetijski strokovnjaki in tudi kmetje dobro vedo, da je v kmetijstvu, v »tovarni na prostem«, v desetih letih običajno pet povprečnih letin, dve ali tri so slabe, ena ali dve pa dobre. Letos je bilo eno od teh let, ko je bilo za kmetijstvo, vsaj kar zadeva letino, dobro leto. Na Gorenjskem so bili skozi vse pridelovalno leto dokaj dobri naravni pogoji za rast in razvoj rastlin. Padavin je bilo dovolj, temperature so bile ugodne. Gorenjska jo je za razliko od nekaterih drugih pokrajin odnesla brez večjih ujm. Edino, kar je zmotilo pridelavo, sta bili spomladanska pozeba, ki je nekoliko prizadela pridelavo sadja in žit, ter toča, ki je k sreči ne preveč usodno klestila na žabniškem območju ter na območju Lahovč, Zaloga, Komende, Mengša, Domžal ... Bolezni in škodljivci so bili v normalnih mejah, tudi pri koruzi, ki zaseda več kot polovico gorenjskih njiv, koruzni hrošč (še) ni povzročal škode.

V takšnih naravnih razmerah so bili, ob dobri skrbi za polja in travnike, dobri tudi pridelki. Odkos trave je bil vsaj za petino večji kot v običajnih letih in verjetno še enkrat višji kot v najslabših (sušnih) letih, dovolj je bilo tudi planinske paše. Pri žitih so bili pridelki sicer precej odvisni od tehnoloških ukrepov, a v povprečju so bili vsaj za desetino višji od običajnih. Pri krompirju je bil letos občutno višji pridelek kot lani, ko je bila sicer slaba letina. Silažne koruze je letos približno za petino več kot v normalnih letih. Dokaj dobra letina je tudi v sadjarstvu.

V količinsko dobri kmetijski letini bodo kmetje vsaj pri krmi lahko naredili nekaj zaloge za čase »sedmih suhih krav«. Čeprav na splošno velja, da od presežka ne boli glava, pa dobra letina lahko povzroči tudi težave. Skladiščne zmogljivosti, narejene za normalne kmetijske letine, postanejo pretesne, zato je treba poiskati rezervne in improvizirane rešitve, v takšnih razmerah pa je tudi več možnosti za razvoj skladiščnih bolezni.

Če je v slabem vedno tudi kaj dobrega, velja tudi obratno: v dobrem je tudi kaj slabega. In kaj je to slabo?! Velik pridelek in velika ponudba na trgu običajno pomeni tudi znižanje odkupnih cen. Letos to najbolj občutijo pridelovalci krompirja, še zlasti tisti, ki nimajo dovolj skladišč in morajo krompir ponuditi kupcem ravno v (jesenskem) času, ko je ponudba na trgu največja. Sicer pa statistika pravi, da so bile julija cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v povprečju za 4,1 odstotka nižje kot julija lani, pri čemer so bile cene rastlinskih pridelkov v povprečju za 0,4 odstotka višje, cene živali in živalskih izdelkov pa za 7,3 odstotka nižje.