Raziskovalni pogled čez mejo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 28. september 2020 / 08:40

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že 18 let razpisuje nagrade za najboljša diplomska, magistrska in doktorska dela, napisana v preteklem letu, na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Študirajočo mladino tako spodbuja k raziskovanju življenja in dela Slovencev v zamejstvu in po svetu, obenem pa na ta način dviguje narodno zavest in opozarja na nujnost sodelovanja Slovencev, ne glede, kje živijo. Doslej je na razpisih sodelovalo 334 diplomantov, magistrantov in doktorantov, ki, kot je dejala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, razdajajo svoj čas in znanje raziskovanju številnih oblik življenja Slovencev izven Slovenije. Nagrajenih je bilo 110 avtorjev.

Podelitev letošnjih nagrad je bila v torek v dvorani državnega sveta v Ljubljani. Zaradi epidemioloških razmer je bila manj množična kot običajno. Za področje izseljenstva je bila podeljena druga nagrada. Prejela jo je Maja Belavič za doktorsko disertacijo o raziskovanju ameriške priseljenske zakonodaje. Za področje zamejstva so bile podeljene tri nagrade. Za magistrska dela so jih prejele: Anja Škarabot za raziskovanje imenovanja krajev in ulic na območju Gorice, Jasmina Delič za nalogo o možnostih sporazumevanja v slovenščini na dvojezični šoli na Koroškem in Lara Devetak za raziskavo o položaju delavcev, ki prehajajo slovensko-italijansko mejo. Posebna nagrada pa je bila podeljena Andrejki Leban, ki je napisala magistrsko delo o izobraževalnih načrtih za nadarjene učence v šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Strokovno ocenjevalno komisijo je letos vodila dr. Zaira Vidau, člani pa so bili dr. Maja Smotlak, dr. Daniel Wutti, dr. Miha Zobec, dr. Sandra Bašič Hrvatin in dr. Aleksander Gačič.

Na Koroškem se v zaradi epidemije okrnjenem obsegu nadaljujejo prireditve ob stoti obletnici koroškega plebiscita. V Pliberku so uredili park spomina na vse žrtve vojne in vojnega nasilja, med njimi prvič tudi slovenskim družinam, ki so jih nacisti zaprli v koncentracijska taborišča. Nanje doslej v Pliberku niso ohranjali spomina, ampak le na žrtve partizanskega nasilja po vojni. Obeležja, postavljena v parku, so enake velikosti, kar poudarja, da vse žrtve zaslužijo enako spoštovanje. Park so odprli v ponedeljek, 21. septembra, na dan ustanovitve Organizacije združenih narodov in dan miru.