Padla obtožba zaradi obvodnega posojila

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 26. september 2020 / 07:58

Obtožba zoper nekdanje vodilne v Gorenjski banki in Iskratelu zaradi domnevne zlorabe položaja pri obvodnem financiranju menedžerskega nakupa Merkurja je bila pravnomočno zavrnjena.

Kranj – Kazenski postopek zoper nekdanje vodilne v Gorenjski banki in Iskratelu zaradi domnevne zlorabe položaja pri financiranju menedžerskega prevzema Merkurja v letu 2007 se je dobrih pet let od vložitve kazenske ovadbe končal s pravnomočno zavrnitvijo obtožbe. Višje sodišče v Ljubljani je namreč potrdilo odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je vloženo obtožbo zavrnilo, ker v ravnanju obtoženih ni podanih elementov kaznivega dejanja. S specializiranega državnega tožilstva so za Gorenjski glas odgovorili, da se na odločitev višjega sodišča niso pritožili oziroma niso vložili izrednega pravnega sredstva.

Gorenjski kriminalisti so v začetku leta 2015 podali kazensko ovadbo zoper sedem fizičnih oseb in eno družbo, ki so jim očitali zlorabo položaja in pomoč pri kaznivem dejanju pri domnevnem obvodnem financiranju menedžerskega odkupa Merkurja v letu 2007. Po naših podatkih so bili poleg nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža ovadeni še Zlatko Kavčič, Gorazd Trček, Srečko Korbar in Tilen Zugwitz iz Gorenjske banke ter Andrej Polenec in Metod Zaplotnik iz Iskratela. Kot so tedaj navedli kriminalisti, naj bi kaznivo dejanje storili s tem, da je Iskratel pri Gorenjski banki pridobil posojilo v višini dvajset milijonov evrov, ki jih je nato posodil naprej Merfinu, preko katerega je potekal menedžerski prevzem Merkurja. Iskratel naj bi v zgodbi nastopal le kot obvodno podjetje, saj Merfin zaradi prevelike izpostavljenosti Merkurja do Gorenjske banke takega posojila ne bi mogel pridobiti, so v kazenski ovadbi trdili kriminalisti, pri tem očitku pa je ves čas vztrajalo tudi specializirano državno tožilstvo in po končani večletni sodni preiskavi tudi vložilo obtožbo.

Banki škoda ni nastala

A najprej ljubljansko okrožno sodišče in nato še višje sodišče sta se odločili za zavrnitev vložene obtožbe, saj sta ocenili, da v opisanem dejanju ni elementov kaznivega dejanja, tožilstvo pa da je pri trditvah v obtožbi prihajalo v nasprotje samo s seboj. Višji sodniki so navedli, da Gorenjska banka, tudi če bi vedela, da bo Iskratel 20 milijonov evrov posodil naprej Merfinu, ni storila ničesar nezakonitega, ker posredno financiranje ni prepovedano. Poleg tega banka ni stopila v nikakršno razmerje z Merfinom, zato ji ni možno oporekati izogibanje preveliki izpostavljenosti do Merfina. Prav tako v tem poslu ni nastala škoda za banko, saj je Iskratel najeto posojilo ves čas odplačeval in ga v celoti poplačal maja 2016.

Nekdanji predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kavčič je dejal, da je bila zavrnitev obtožbe pričakovana. Po njegovi oceni je bila obtožba vložena na silo, saj tudi vsi trije sodni izvedenci, ki so bili angažirani v fazi sodne preiskave, niso potrdili trditev tožilstva. »Nikomur ne privoščim, da je po krivem obtožen, za poslovodje ne more biti hujšega. Vedno sem veljal – in Gorenjska banka tudi – za trdega in doslednega bankirja, ves čas smo delovali po predpisih, v vsej karieri nisem bil niti enkrat kakorkoli kaznovan za nobeno kršitev predpisov, nato pa se je zgodilo, da smo bili kar naenkrat, kot se je pokazalo sedaj, neutemeljeno obtoženi. Nad Gorenjsko banko in njeno tedanjo upravo se je v povezavi z lastninjenjem Merkurja in Iskratela zgrnilo kar šest kazenskih ovadb in prav nobena se ni končala z obsodbo. Večji del postopkov se je končal že pred vložitvijo obtožbe, ta kazenski postopek z zavrnitvijo obtožbe, v eni zadevi pa je bila tudi izrečena oprostilna sodba, ki pa ni pravnomočna,« je povedal Kavčič, ki je bil sicer obdolžen le zaradi posojila, ki ga je v banki najel Iskratel in se je, kot omenjeno, za obdolžene ugodno končal.

Padla tudi ovadba zaradi lastninjenja Iskratela

»Želel bi si, da bi imeli tisti, ki so pripravili obtožbo, večjo strokovnost, a očitno je niso imeli ali pa so ravnali mimo nje zaradi velike medijske izpostavljenosti primera,« pa je odločitev sodišča komentiral nekdanji glavni direktor Iskratela Andrej Polenec. Pri tem je spomnil, da je bil skupaj z nekdanjimi vodilnimi v Gorenjski banki in Iskratelu neupravičeno kazensko ovaden tudi zaradi domnevno spornega lastninjenja Iskratela po odhodu nemškega lastnika Siemensa v letu 2009. Tudi ta zadeva se je namreč pravnomočno končala v korist ovadenih, postopek pa je bil po naših podatkih ustavljen še pred uvedbo sodne preiskave. »Tudi v tem primeru se je izkazalo, da smo delali po predpisih in pravilno. Če tedaj ne bi šli v nakup Iskratela, kamor smo povabili tudi vse zaposlene, bi podjetje po vsej verjetnosti propadlo. Tako pa je danes Iskratel v situaciji, ko posluje pozitivno in dobiva dobrega strateškega lastnika,« je poudaril.

Tudi nekdanji finančni direktor Iskratela Metod Zaplotnik je zadovoljen, da sta se v korist ovadenih končali tako ovadba zaradi posojila Merfinu kot zaradi lastninjenja Iskratela. Žal pa mu je, da sta bili ovadbi sploh vloženi, saj sta na vpletenih pustili neizbrisen madež. »V Sloveniji je žal tako, da vsaka ovadba za večino ljudi pomeni tudi že obsodbo. Osebno mi zato ni bilo vseeno, saj vso kariero nisem imel opravka z nezakonitimi stvarmi. Vedno sem bil prepričan, da smo vse delali pošteno in korektno,« je povedal.

Kordež se je dogovoril s tožilstvom

V zvezi s financiranjem Merfina specializirano državno tožilstvo vodi le še eno zadevo, kjer čaka na odločitev višjega sodišča na njihovo pritožbo zoper oprostilno sodbo. Gre za postopek zoper nekdanja vodilna v Gorenjski banki Gorazda Trčka in Tilna Zugwitza, predsednika uprave idrijskega H&R Edvarda Svetlika in Anico Klemenčič iz GBD Skupine, ki so bili oproščeni obtožbe zlorabe položaja pri kreditiranju Merfina preko H&R in GBD Skupine v skupnem znesku 16 milijonov evrov. Nasprotno pa je bil zaradi zlorabe položaja pri posojilih Iskratela, H&R in GBD Skupine družbi Merfin januarja 2016 na zapor obsojen Bine Kordež, ki je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde za vsa očitana kazniva dejanja v zvezi z lastninjenjem Merkurja. Kot je tedaj poudaril Kordež, sklenjeni sporazum ne pomeni obremenjevanje drugih oseb.