Pater Karel Gržan: Vstanimo iz manipulativnih sistemov

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 19. september 2020 / 08:59

Na pogovornem večeru v Preddvoru je gostoval pater Karel Gržan, duhovnik in kmet, kot se sam opredeljuje, sicer pa tudi avtor številnih knjig, v katerih kritično obravnava današnji čas.

Dr. Karel Gržan je pater, srčni duhovnik, ki je pred več kot desetletjem v Sloveniji osnoval don Pierinovo skupnost za zasvojene, doktor literarnih ved, pisatelj, publicist, predavatelj in sogovornik o medčloveških odnosih. Kot kaplan v Lučah in Solčavi ima privilegij, da lahko živi v samoti pod Raduho, kjer kmetuje in v sozvočju z naravo išče spokojnost in potešenost. Pa je kdaj osamljen, ga vpraša voditeljica pogovornega večera Ivka Sodnik. »Nikoli, osamljen bi bil, če bi me odtujili od mene samega,« zatrdi pater Gržan, človek neodvisnega duha. Zmotilo ga je, da so ga morali v Preddvoru obiskovalci poslušati z maskami, da jim ni videl obrazov, kajti prepričan je, da se moramo med seboj tudi videti in da besede same predstavljajo zgolj nekaj odstotkov komunikacije.

Karel Gržan je napisal enajst knjig za otroke in mladostnike in več kot dvajset za odrasle. Med slednjimi so najbolj znane Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih, Vstanimo v suženjstvo zakleti in zadnja z naslovom 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja. V svojih knjigah in javnih nastopih izraža kritiko do polarizacije in manipulacije, do izkoriščevalskih sistemov v današnji globalizacijski dobi in nas poziva, da se ozavestimo in vstanemo iz manipulativnih sistemov ter si povrnemo človečnost. Gržan govori o hrematizmu, izrojeni ekonomiji, ki temelji na kopičenju in bogatenju posameznikov, glavnina ljudi v suženjstvu pa mora delati za blagor peščice. Hrematizem potrebuje negotovost in strah, s tem pa se očitno zelo dobro da manipulirati tudi v času korone.

Z duhovitim sogovornikom je v Preddvoru beseda tekla tudi o njegovi zadnji knjigi, ki se dotika šolanja. Kakršna bo šola, taka bo v prihodnosti tudi naša družba. »Pri šolanju moramo izhajati iz otrokovih posebnosti. Pomembno je, da so otroci srečni in prepoznani v svoji odličnosti,« je dejal pater Gržan in poudaril, da pri tem ne misli, da morajo imeti otroci v šoli samo petice, pač pa da se poleg njihove pameti prepoznajo tudi drugi vidiki njihove inteligence: čustvena, estetska, duhovna, socialna, intuitivna. »Zgolj s pametjo ne bomo rešili sveta. Rešili ga bodo tisti, ki ne razmišljajo vkalupljeno,« razmišlja pater, ki je v svojem šolanju sam doživljal težave, ker ni bil prilagojen na norme ustaljenega izobraževanja. Je namreč dislektik, ki je imel v prvem razredu težave pri učenju črk, zato je učiteljica mami priporočila, naj ga vpiše v posebno šolo. Pa je pozneje uspešno končal šolanje in celo doktoriral prav s področja, zaradi česar so ga hoteli dati v posebno šolo. Danes je doktor slovenistike in avtor številnih knjig. Zato se mu zdi pomembno, da je otrok prepoznan kot vreden, starši in šola pa naj poskrbijo, da ga vzgojijo v prebujenega in odgovornega človeka. Tudi knjige Karla Gržana so miselni izziv za prebujanje. Kaj nam svetuje, da ne bomo slepo kot ovce sledili manipulatorjem, ki nas prestavljajo kot figure na šahovnici? Pravi, naj sami pri sebi iščemo svojo notranjo sveto enost, beremo, razmišljamo, se srečujmo in gojimo kulturo prebujenja. Naša misel ne sme zaspati. Karel Gržan je optimist in verjame, da se v ljudeh prebuja zavest.