Dobrodelno na Veliki planini

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Zanimivosti / / 06:14

Na Veliki planini so organizirali dobrodelni dogodek gorskega kolesarjenja pod vodstvom certificiranega vodnika gorskega kolesarstva in gorskega reševalca Matjaža Šerkezija.

Velika planina – Akcijo so poimenovali Na kolo z MasterChefovkami za dobrodelnost na Veliki planini in je imela dvojni namen: dobrodelnost in pa promocijo gorskega oziroma turnega kolesarjenja – da ljudem pokažejo, kje se lahko vozijo in kako, da kot gorski kolesarji v naravnem okolju ne puščajo sledi.

Pobuda za tovrstno dobrodelno kolesarjenje je prišla s strani turistične agencije T atelje v sodelovanju s podjetjem Korca, pripoveduje Kamničanka Tanja Pirc, ki jo še lahko spremljamo v nadaljevanju sezone šova MasterChef Slovenija. Pri dogodku se ji je pridružila še ena resničnostna kuharska zvezdnica, Iza Logar, ki je tudi kolesarila.

Pri Sladkem kotu na Veliki planini je Tanja skupaj z dekleti poskrbela za pastirsko malico za udeležence dobrodelnega dogajanja: kolesarje in pohodnike. So se pa oglasili tudi predstavniki Gorsko reševalne službe (GRS) Kamnik, ki jim je bila dobrodelna akcija namenjena: namreč ves dobiček od prijavnin na sobotno kolesarsko turo in donacij, ki se še zbirajo, bo namenjen GRS Kamnik za izboljšanje pogojev dela.

»Gorska reševalna služba Kamnik deluje od leta 1922, dejansko pa to ni služba, ker jo sestavljajo le entuziasti, prostovoljci, ki se večkrat v gore podajo v najslabših razmerah – ponoči, v najhujših nalivih, mrazu …, in vse z namenom, da pomagajo planincem, ki potrebujejo pomoč, ker so poškodovani, prestrašeni ali pa njihovo življenje visi na nitki,« pripoveduje Pirčeva. Kar dvajset odstotkov vseh nesreč v gorah, pri katerih posreduje GRS Kamnik, pa se zgodi na Veliki planini, še izvemo.

Gorskokolesarski vodnik in gorski reševalec Matjaž Šerkezi opaža, da povpraševanje po vodenju na Veliki planini in okolici Kamnika že obstaja. Pogovor nanese tudi na električna gorska kolesa, ki so v osnovi precej težja od navadnih. Z njimi res povsod lahko prideš, marsikdo pa ima potem problem pri tehniki spusta. »E-kolesa imajo tudi do trideset kilogramov, in če pride do padca, ljudje lahko utrpijo kar resne poškodbe,« pravi Matjaž.

V soboto so udeleženci dogodka pod njegovim vodstvom kolesarili od zgornje postaje gondole po cesti proti Zelenemu robu; potem do Pastirskega naselja, kjer so si ogledali naselje in Vetrnico; ter se po cesti spustili na Planino Kisovec, do Kranjskega Raka, skozi Gozd, Brezje in do Kamnika. Celotna tura je bila dolga 36,4 kilometra; vzpona je bilo 610, spusta pa 1460 metrov.

Šerkezi poudari še, da gorsko kolesarjenje postaja vedno bolj priljubljeno. In da ne bi kolesarili tam, kjer se ne sme, so tovrstni dogodki izjemno dobrodošli, saj se na ta način ljudje naučijo pravilnega kolesarjenja.