Jahte in jadrnice

Sedeti v zalivu ali v uvali, kot rečejo Hrvati, in opazovati jadrnice in jahte je prav zabavno. Zjutraj jih večina odplove naprej na odprto morje ali med otoke, zvečer se množično vračajo nazaj v pristan. To jim je dopustniška služba. Krmar ponosno vozi svojo lepotico, prava, človeška lepotica običajno sedi spredaj in se predaja vetru in šumenju valov. Pogosto so ta plovila velika za več dopustnikov. Nekateri kuhajo sami, prave užitkarice pa povedo, da je to dopust in gredo rajši v gostilne, ki so namenjene prav navtikom. Velikokrat so takšne »gostione« na odročnih otokih, otočkih in v čudovitih zalivih. Ni kaj, to je posebni del turizma, s posebnimi užitki samotnih krajev, brez gneče. Včasih je bil navtični turizem rezerviran izključno za elite, danes je dostopen vsaj zgornjemu srednjemu razredu. Dokler navtični turizem služi za oddih, za prijetna in koristna druženja, za sprostitev in da pridejo ljudje domov veseli, je namen dosežen.

Kadar ni tega namena, pa z jahtami in jadrnicami ni nič drugače kot z ostalimi materialnimi dobrinami. Predvsem so hitro izmuzljive. Kopičenje dobrin hitro postne brezmejno in nezadovoljivo. Bogastvo je kot morska voda: bolj jo piješ, bolj si žejen (Schopenhauer). Hkrati je tako zelo mamljivo imeti več. Kupiti lepšo jadrnico, novejši tip, bolje drsi, prijetneje se nagiba … Ko se osvobodimo bremena materialnih dobrin – imeti več in več –, bogastvo počasi začne izgubljati svoj čar. Postajamo zmernejši. Starejši ljudje pogosto povedo, da je lastnina breme. Zato če si res želimo poskusiti čare navtičnega turizma, nam je to na razpolago, čeprav nimamo lastnih jaht in jadrnic. Cene dnevnih izletov so sprejemljive.

Druga nevarnost pri očitnem materialnem bogastvu je, da postanemo odvisni od mnenja drugih. Pomembno se nam zdi, kaj si drugi mislijo o nas. To je lahko velika past, še posebno za to, ker drugi o nas precej manj razmišljajo, kot si mi mislimo. Le mi se s tem obremenjujemo.

Bolj kot kaj imamo in kaj mislijo drugi o nas, je pomembno, kdo sem, kateri del sebe prinesem za en teden dopusta na svojo jadrnico – ali je to napuh in več vrednost zaradi bele lepotice ali na jadrnici zaživi tisti del mene, ki je prijazen, ki vidi lepoto zalivov, ki uživa v turkizno zelenem morju, ali mi uspe sprostiti tisti del sebe, da se bodo žena in otroci ob meni počutili lepo. Bolj kot bela lepotica je pomembno, ali imam razvit notranji kompas, ki me na jahti, jadrnici, doma, v podjetju, med sosedi, z brati in sestrami, s svakinjami, snahami in zeti … vodi k moralnemu življenju. Kajti Jadran je lep in še čudovitejši, ko po njem plujemo z mirno vestjo. In dobro je to vedeti v mladih letih, da bo plovba v starosti še bolj mirna. In bolj kot bela lepotica na valovih je pomembna moja človeška lepotica na premcu, ki me občuduje. Jaz pa njo.