Slovlit ga veseli in krepi

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / sobota, 15. avgust 2020 / 09:27

Literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik je prejemnik 17. mednarodne Pretnarjeve nagrade in s tem častnega naslova ambasador slovenske književnosti in jezika. Sprejem so mu pripravili tudi v tržiški knjižnici, ki – tako kot nagrada – nosi ime po Tonetu Pretnarju (1945–1992).

Tržič – Miran Hladnik je mednarodno Pretnarjevo nagrado prejel za, kot so zapisali, »življenjsko delo, izkazano z osnovanjem in že dobri dve desetletji neutrudnim moderiranjem diskusijskega foruma Slovlit – pomembnega, pluralnega, tako rekoč osred­njega slovenskega in v naravi svetovnega spleta mednarodnega informativnega medija za literarnovedni in slovenistični svet.« Nagrado podeljujejo na pobudo pesnika Iva Stropnika v organizaciji Velenjske knjižne fundacije zaslužnim posameznikom, ki si doma in po svetu v duhu dr. Toneta Pretnarja prizadevajo za seznanjanje s slovensko literaturo, jezikom in književniki. Vsako leto sprejem nagrajenca pripravijo tudi v tržiški knjižnici, ki nosi Pretnarjevo ime. Literarni zgodovinar, literarni kritik, verzolog, polonist, prevajalec, pesnik, predvsem pa v spominih izjemen človek Tone Pretnar je bil Tržičan, v rojstnem mestu skrbno negujejo spominj nanj. Poletno druženje z letošnjim nagrajencem Miranom Hladnikom je bilo pod milim nebom, dan po Pretnarjevem rojstnem dnevu, desetega avgusta.

Nagrajenec literarni zgodovinar Miran Hladnik je bil dijak Gimnazije Kranj, študiral je slovenščino in primerjalno književnost z literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S Pretnarjem sta bila študentska prijatelja. Za diplomo se je Hladnik lotil v slovenski literarni zgodovini neznanega, vendar plodnega pisca viteških romanov Miroslava Malovrha, za magisterij slovenske trivialne pripovedne proze 19. stoletja, za doktorat pa žanra slovenske kmečke povesti. Kar precej časa je študijsko preživel v tujini, med drugim je bil Fulbrightov štipendist v Ameriki in Humboldtov štipendist v Nemčiji. Kot je dejal v pogovoru z Marinko Kenk Tomazin, direktorico Knjižnice dr. Toneta Pretnarja, je bila prav tujina ena njegovih najmočnejših življenjskih izkušenj. Z izkušnjo drugokulturnosti puščaš več vrat odprtih ...

Hladnik je avtor več knjig o slovenski književnosti in profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze, od leta 1995 zlasti s slovenskim zgodovinskim romanom.

Leta 1995 je v računalniški obliki začel objavljati tedenske Novice Oddelka za slovanske jezike in književnosti, ki jih je leta 1999 nadomestil Slovlit, ki ga moderira že 21 let. Kot je dejal, ga vse v povezavi s Slovlitom veseli in krepi.

Slovlit je novičarski in diskusijski forum, ki združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce doma in po svetu. Omogoča sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vprašanjih literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraževanja.

Svoje literarnovedne in slavistične izsledke Hladnik prosto dostopno objavlja na spletu (na Wikipediji, Wikiviru, Wikiverzi, Wikiknjigah). Kot razmišlja: »Eden izmed kriterijev kulturne razvitosti in preživitvene sposobnosti naroda v zadnjih dvajsetih letih je, v kolikšni meri ima svojo kulturo digitalizirano. Tristo jezikov je na Wikipediji in to so tisti jeziki, ki lahko računajo, da bodo v prihodnji kulturni kataklizmi, ki bo pobrala večino od sedem tisoč jezikov, kolikor jih obstaja, preživeli.« Slovenščina je v različicah Wikipedije široko uporabljana, velika je zbirka strukturiranih podatkov v slovenskem jeziku. Torej se za usodo slovenskega jezika ni bati, je prepričan Hladnik.

Za svoje delo je prejel že kar nekaj nagrad, med njimi Trubarjevo priznanje konec leta 2017, ki ga podeljuje NUK za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Z družino živi na Srednji Dobravi pri Kropi.