Telesna vzgoja

Za boljšo šolo (86)

V slovenski šoli prihodnosti avtor Janez Svetina celotni vzgojno-izobraževalni program podrobneje razdela na več vrst vzgoje, saj je človek celovito bitje. Prva in temeljna je telesna vzgoja, sledijo ji vitalna in umska, vzgoja mišljenja, etična in estetska vzgoja, socialna in psihološka vzgoja ter dušna in duhovna vzgoja. V našem šolskem sistemu je nekaj teh vzgoj obravnavanih v samostojnih predmetih, večina pa je le v obrisih vključena v druga predmetna področja. Zato lahko rečemo, da v naših šolah ni sistematično urejenega vzgojnega programa, celo vsebina razrednih ur, ki so namenjene vzgojnim dejavnostim, je prepuščena učiteljevi osebni izbiri in stališčem.

Nekdaj vzgojni predmeti so dobili strokovne nazive, športna vzgoja se je npr. preimenovala v šport. Svetina je prepričan (in z njim se lahko v celoti strinjamo), da bi morali imeti otroci vsak dan na urniku uro do dve športne vzgoje, zlasti dandanes, ko je večina gibalno vedno manj dejavna, se nezdravo prehranjuje in prosti čas preživlja ob telefonih in računalnikih. V našem predmetniku pa imajo otroci do šestega razreda po tri ure športa tedensko, v zadnjem triletju pa samo dve, čeprav smo vsi prepričani, da bi v najzgodnejših letih odraščanja potrebovali veliko več telesnih aktivnosti. Razlogov za takšno zanemarjanje zdravega telesnega razvoja otrok je več. Zagotovo sta med najpomembnejšimi stalna borba med strokovnjaki posameznih predmetnih področij, katera veda potrebuje v predmetniku več ur, pomemben razlog pa je tudi pomanjkanje telovadnic in drugih športnih objektov, ki bi bili na voljo za izvajanje športne vzgoje mladih.

V zadnjih letih pa je telesna vzgoja svojo vzgojno naravo dodatno izgubila z odločitvijo, da se tudi ta šolski predmet začne številčno ocenjevati. S tem se je športna dejavnost zamerila predvsem učencem, ki jim najbolj primanjkuje telesnih aktivnosti. Ker je telo osnova in temelj človeškega bitja, bi moral biti ves čas šolanja v ospredju predvsem telesni razvoj mladih, saj se z njim ohranja in krepi telesno in duševno zdravje, od katerega sta odvisna človekova splošna življenjska uspešnost in zadovoljstvo, je prepričan Janez Svetina. Če skrbimo za zdrav telesni razvoj in razvijamo različne telesne zmožnosti ter veščine, si krepimo zdravo zaupanje vase in pridobivamo občutek samozavesti. Da bi se mladi v čadu šolanja lahko vsestransko telesno razvijali, bi morali imeti na programu redno dnevno splošno telesno vzgojo, ki vključuje vadbo različnih športnih panog in veščin. Treniranje posameznih disciplin ne more nadomestiti splošne telesne vadbe.

Če bi se naša družba v resnici zavedala izjemnega in dolgoročnega pomena telesnega in duševnega zdravja mladih, bi našla rešitev, kako odraščajočim otrokom zagotoviti vsakodnevno telesno vzgojo v šolah. Otroci naj bi se v šoli navadili zdravega življenjskega sloga, pridobili čut za pravo mero tako pri delu kot zabavi, počitku in prehrani. Naučili bi se ohranjati in negovati zdravje. Če bi takšno telesno vzgojo začeli že jutri, bi lahko otroci staršem povedali, da elektronske naprave ne sodijo v spalnice, da je treba vsaj enkrat dnevno skuhati domačo hrano in jo pojesti za družinsko mizo. Nedeljsko pohajanje po trgovskih centrih bi zamenjala hoja v naravo, za ceno šolskih avtobusnih prevozov bi uredili kolesarske in pešpoti ter poskrbeli za lažje šolske torbe.