Alpe nekoč za danes

Izšel je zbornik Življenje v Alpah, v katerem so objavljeni prispevki strokovnjakov na mednarodni konferenci Življenje v Alpah nekoč in danes v Stari Fužini.

Slovenija je alpska dežela, z življenjem v Alpah pa je povezan tudi velik del prebivalstva. Izjemna naravna in kulturna dediščina sta tudi temelj turizma v alpskem delu države, kjer ima Bohinj prav posebno mesto. Ni naključje, da so tu v preteklosti že pripravljali različne posvete o življenju v Alpah, jeseni 2017 pa je v Stari Fužini zavod ArheoAlpe v sodelovanju s Turizmom Bohinj pripravil tudi mednarodno konferenco Življenje v Alpah nekoč in danes, na kateri so strokovnjaki s področja arheologije in etnologije ter turizma predstavili najnovejše raziskave in poglede na to temo. Njihovi izsledki so objavljeni v zborniku Življenje v Alpah.

»Obljudenost tega sveta pred več tisoč leti dokazujejo predvsem arheološke raziskave, vse bolj pa je pomembno tudi sodelovanje med različnimi strokami. Prispevki omenjene konference so tudi odlična podlaga za nadgradnjo vsebin turističnih destinacij Bohinj, Bled, Kranjska Gora, Bovec. Vsem nam se je zdelo zelo pomembno, da izide zbornik posveta, kjer so prispevki tudi recenzirani, hkrati pa je tiskana knjiga tista, ki ostaja in ima večjo izpovedno moč ter je dostopna vsem,« o odločitvi, da dognanja predstavijo tudi v zborniku, pove arheologinja Marija Ogrin iz zavoda ArheoAlpe.

Arheologiji je namenjen tudi najobsežnejši del lično in pregledno oblikovanega zbornika na 130 straneh. Tako se Jana Horvat posveča arheološkim sledem v slovenskem visokogorju, Pavel Jamnik obravnava mezolitska najdišča v tem delu Alp, do izkopavanj na planino Leskovca v Zgornjem Posočju nas popelje Matija Turk, Miha Mlinar piše o železnodobnem najdišču v Čadrgu, Marija Ogrin pa o raziskavah na Spodnjih Bohinjskih gorah – Dolgi planji na Voglu. Lucija Lavrenčič obravnava arheološke najdbe na planini Krstenica, skupina mednarodnih strokovnjakov pod vodstvom Maje Andrič pa obravnava vpliv človekovih aktivnosti in klimatskih nihanj na rastlinstvo v povodju Bohinjskega jezera v zadnjih 6600 letih. Janez Bizjak bralca vodi po sledeh prvih rudarjev v visokogorju slovenskih Alp.

Etnološki del zbornika sta s temama Planšarstvo v Furlaniji - Julijski krajini in Smola iglavcev in njena uporaba v pohorski ljudski medicini dopolnili Špela Ledinek Lozej in Mojca Ramšak. O Triglavu in Triglavskem narodnem parku kot blagovni znamki razmišlja Martin Šolar, o urbanizaciji Triglava pa Peter Mikša in Matija Zorn.

»Poudarila bi predvsem to, da je bil slovenski visokogorski svet obljuden od mlajše kamene dobe dalje z vmesnimi prekinitvami vse do danes. Presenetljivo je, da je dokaj močna obljudenost tudi v tretjem tisočletju pred našim štetjem, ko recimo živi Ljubljansko barje s svojimi kolišči. Pogosta so recimo najdišča v rimski dobi (od prvega do četrtega stoletja) in pozni antiki (v petem in šestem stoletju). Človek je s svojim delovanjem oblikoval kulturno krajino v visokogorju, tudi ko je izravnal travnato polico, kamor je postavil svoje prvo preprosto bivališče. Za seboj pa je pustil morda nekaj črepinj ali zaponko, ki nam je danes neprecenljiv dokaz o tistem času in kulturni pripadnosti. In če pozorno preberete vse prispevke, je sporočilo jasno – vsi obravnavamo isti alpski prostor, ki je izjemen in je nudil ljudem preživetje,« poudarja Ogrinova, ki zbornik – izdali so ga zavod ArheoAlpe in Turizem Bohinj s podporo Občine Bohinj ter nekaj lastnimi sredstvi – namenja v prvi vrsti domačim ljudem, pritegnil pa bo tudi vse tiste, ki jih zanima preteklost in zahajajo v hribe, imajo radi gore in planine. »Skupaj s sodelavci uredniškega odbora Jano Horvat, Janezom Bizjakom in Klemenom Langusom ter avtorji v zborniku nam je uspelo pripraviti zanimivo branje.« Zbornik lahko naročite na elektronskem naslovu arheo.alpe@gmail.com ali na spletni strani www.arheoalpe-bohinj.si.

Bohinjski turizem že desetletja stavi predvsem na stik z neokrnjeno naravo in rekreativne vsebine (pohodništvo, kolesarjenje, zimski športi, kopanje v jezeru), želja pa je, da se v ponudbo doda tudi kulturni turizem. »Pomembno je ozaveščati snovalce razvoja turizma v alpskih območjih o novih arheoloških odkritjih, izsledkih s področja etnologije, zgodovine in arhitekture, tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju,« meni Marija Ogrin. »Prav tako pa bi želela, da Bohinj in naš alpski svet postaneta vse bolj prepoznavna tudi kot kulturna destinacija – ne samo, da si to zasluži, ampak to tudi je.«