Častni pokrovitelj in slavnostni govornik letošnje slovesnosti predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca je dejal, da je Ruska kapelica svetega Vladimirja grobnica žrtev, posvečena sinovom Rusije, in dodal, da so na naši, slovenski zemlji ugasnila tudi številna življenja vojakov drugih narodov. / Foto: Tina Dokl

Priložnost, da ponovno prikličemo solidarnost

Združeni v moči, znanju in vplivu so se v soboto pri Ruski kapelici pod Vršičem na tradicionalni spominski slovesnosti povezali slovenski in ruski prijatelji z namenom, da ohranijo in širijo mir, krepijo prijateljske vezi in poudarijo pomen solidarnosti ter povezanosti med narodi, ki sta se izkazali za ključni v času pandemije covida-19.

Kranjska Gora – Sto štiri leta spomina na umrle ruske vojne ujetnike, ki so jih avstrijske sile po zajetju na vzhodni fronti pripeljale na Vršič, da so v izredno težkih razmerah gradili cesto čez prelaz za potrebe oskrbovalnih linij takratne soške fronte, je ob Ruski kapelici pod Vršičem letos počastilo dvesto prisotnih. Med njimi so bili predstavniki delegacije Ruske federacije pod vodstvom Timurja Ejvazova, izrednega in pooblaščenega veleposlanika Ruske federacije v Republiki Sloveniji, delegacija Ruske pravoslavne cerkve, tudi nadškof Podolskij Tihon iz Berlina, domači gospodarstveniki in politiki. Prireditev, ki so jo pripravili rusko veleposlaništvo v Sloveniji, Občina Kranjska Gora, Fundacija Ruski mir in Društvo Slovenija Rusija, je bila zaradi epidemioloških razmer programsko okrnjena, a njen namen je ostal – počastiti spomin na žrtve, mir in povezovanje med narodi.

Častni pokrovitelj in slavnostni govornik letošnje slovesnosti je bil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Govor je pričel z opominom: »Zemlja, prežeta s trpljenjem in bolečino tistih, ki so izkrvaveli za to, da danes lahko živimo v miru in svobodi, je strašen opomnik nam vsem, kaj zmore strašnega storiti človek človeku.« Tako Slovenijo kot Rusijo je po njegovih besedah prizadela rušilna moč svetovnih vojn, a ju nikoli ni postavila drugo nasproti drugi. »Naši odnosi so prijateljski in presegajo zgolj politično naklonjenost. Ruska federacija predstavlja za Slovenijo pomembno gospodarsko in strateško partnerico. Prav tako pa ne smemo zanemariti kulturnega in umetniškega povezovanja in na to smo lahko skupaj ponosni,« je poudaril Kovšca in opozoril, da se je svet korenito spremenil. »Svoboden in odprt način življenja, ki smo si ga izborili preko vojnih viher, je našel novega nevidnega sovražnika, virus. Mnogim je novi koronavirus znova obudil občutke strahu, tesnobe in negotovosti, svetovno gospodarstvo je pahnil na rob zloma,« je dejal in se vprašal, kaj nam prinaša prihodnost. »Svet novih drugačnih vojn, nemirov, terorističnih groženj. Bomo zmogli preseči razlike in nesoglasja v korist vsega človeštva? Kje bosta solidarnost in humanost? Danes imamo znova priložnost, da se povežemo kot narodi v prizadevanjih za ohranitev miru in sožitja,« je povedal Kovšca, govor pa sklenil: »Če je v zadnjih mesecih solidarnost zatajila tam, kjer smo jo največ pričakovali, nam je tokrat skupaj ponujena priložnost, da jo znova prikličemo.«

S polaganjem vencev so se ruskim ujetnikom, ki so umrli spomladi leta 1916 pod snežnim plazom, poklonili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, članica društva Slovenija Rusija Darja Lavtižar Bebler, predstavnik Fundacije Ruski mir Igor Romanov in Timur Ejvazov. »Naša skupna dolžnost je, da naredimo vse, kar je v naših močeh, da se tragedije svetovnih vojn nikoli ne bi ponovile. Nujno je tudi naprej zagovarjati naše skupno stališče o nedopustnosti poskusov potvarjanja zgodovine in opravičevanja zločinov, ki so povzročili smrt milijonov ljudi,« je dejal Ejvazov. Zbrane sta nagovorila še predstavnik Društva Slovenija Rusija Urban Ocvirk in župan Občine Kranjske Gora Janez Hrovat. »Čut za sočloveka in bridek spomin na trpljenje ljudi med prvo svetovno vojno je gnal Kranjskogorčane, da so ohranili in negovali to kapelico skozi čas, v različnih družbenih ureditvah in sistemih vse do današnjih dni,« je povedal Hrovat. Slovesnost so sklenili s pravoslavno molitvijo, ki jo je vodil nadškof Podolskij Tihon.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 25. junij 2018 / 12:20

Ko strmoglavi letalo

V sredo je na brniškem letališču potekala vaja kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče Zlomljeno krilo. Letos so se organizatorji osredotočili na nevarne in eksplozivne snovi.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Planinci prenavljajo kočo na Kamniškem sedlu

Kamnik - Člani Planinskega društva Kamnik so začeli prenovo koče na Kamniškem sedlu, ki bo trajala vse do prihodnje pomladi. Kot je povedal predsednik društva Ivan Resnik, si žel...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Prosijo za drva, da jih pozimi ne bo zeblo

Kranj - Z Območnega združenja Rdečega križa (OZ RK) Kranj so sporočili, da se je nanje obrnila mamica samohranilka s štirimi otroki v starosti od osem do petnajst let. »Nima dena...

Kultura / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Nova razstava v Petrovčevi hiši

V galeriji Petrovčeve hiše v Cerkljah poteka likovna razstava prijateljic Anite Hribernik in Bernarde Vodnik z naslovom Inštrumenti, jesen, cvetje. Anita prihaja iz številne slikarsko in g...

Kranjska Gora / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Konec poletne sezone, priprave na zimsko

Kranjska Gora - Na kranjskogorskih smučiščih so prejšnjo nedeljo zaključili poletno sezono in začeli zadnje priprave na zimsko. Kot je povedala vodja marketinga in prodaje RTC Ži...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. november 2010 / 07:00

Jesenska dekoracija na Srednji Beli

Dolgoletnega naročnika Gorenjskega glasa Vinka Pfajfarja s Srednje Bele pri Preddvoru navdihuje hobi, za katerega je treba imeti kar malo »umetniške žilice«. Rad hodi po gozdu in išče veje...