Občina si v last želi vsaj ceste

V prihodnjih tednih bo znano, ali bo Občina Kamnik lahko odkupila prometne površine na območju nekdanje smodnišnice in tako vendarle postala solatnik tega šestdeset hektarov velikega območja, ki se zadnja leta razvija povsem stihijsko.

Kamnik – Več kot desetletje po stečaju Kemijske industrije Kamnik je območje nekdanje smodnišnice lokalni skupnosti lahko vse prej kot v ponos. Namesto enega je na območju danes več deset novih lastnikov, med njimi pa (še) ni občine, ki je vse dosedanje priložnosti za aktivno odločanje pri razvoju tega velikega prostora zamudila oz. preprosto izpustila iz rok. Morda se bodo stvari v prihodnjih tednih vendarle spremenile.

»Resnično si ne želimo še ene zgodbe nekdanjega Stola in skrajni čas je, da uskladimo interese novih lastnikov ter da pomemben igralec na tem območju postane tudi občina. Prepričan sem, da nam bo to uspelo, če postanemo lastniki cestne infrastrukture. Če bodo prometnice v rokah zasebnikov, na razvoj območja ne bomo imeli nikakršnega vpliva, če pa bodo v občinski lasti, bodo vsi lastniki ob morebitnih gradnjah potrebovali mnenje občine. Ceste se prodajajo v paketu skupaj z južnim delom, kjer je bilo nekdaj ključavničarstvo. Za celoten paket ponujamo milijon evrov. Če bomo uspešni, sem prepričan, da se bo območje nekdanje smodnišnice na dolgi rok razvilo v urejene površine,« je prepričan župan Matej Slapar. Občina se za nakup omenjenih zemljišč z lastniki pogaja že pol leta. Cestnih površin je v smodnišnici za približno 20 tisoč kvadratnih metrov. Na južnem delu v neposredni okolici Doma kulture Kamnik bi občina razvila nekakšno kulturno cono, uredila potrebna parkirišča, pa tudi nekaj skladišč, ki jih za potrebe javnih zavodov (denimo ograje, stojnice in podobno) zdaj v občini nimajo.

Hkrati s pogajanji o nakupu zemljišč pa intenzivno potekajo tudi postopki za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za to območje, za katerega je na občini zadolžen podžupan Bogdan Pogačar. »Prostorsko urejanje tega območja se je začelo leta 2017, ko so bile na občinskem svetu potrjene strokovne podlage, ki so temelj in izhodišče za nadaljnje prostorske akte. Prostorski odločevalci pred začetkom priprave OPPN-ja zahtevajo izdelavo šestih strokovnih študij in prav te dni je bil zaključen izbor izvajalca za še zadnjo od teh študij – sicer najdražjo in najbolj zahtevno – študijo onesnaženosti tal. Ta študija, ki bo trajala vsaj pol leta, bo osnutek za pripravo okoljskega poročila, ki bo tisti končni korak, ki bo občini omogočil, da se loti nadaljevanja OPPN-ja,« je postopke povzel Pogačar in poudaril, da občina vzporedno s pripravo prostorskih aktov vzpostavlja tudi stike z novimi lastniki, saj se je lastniška struktura v zadnjih letih na tem območju korenito spremenila. V teh dneh so jim poslali tudi dopise, s katerimi jih obveščajo, kaj je na njihovih zemljiščih ta hip sploh dovoljeno graditi in kaj ne.