Zasedenost hotelov je zelo različna

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Slovenija / / 14:39

V četrtek je na Bledu potekala osma konferenca Združenja hotelirjev Slovenije. Udeležilo se je je sedemdeset turističnih delavcev iz vse Slovenije, pogovori so potekali predvsem o trenutni situaciji v turistični panogi in prihodnosti slovenskega turizma.

Bled – Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije, ni skrival, da je vesel, da so hotelirji navkljub težki situaciji v turizmu ohranili tradicijo in se zbrali na enem mestu ter delili mnenja in izkušnje o razmerah, s katerimi se doslej še niso srečali in jih je povzročila prisotnost novega koronavirusa. Turizem je ena izmed panog, ki bo najdlje okrevala, je povedal; in kot menijo svetovni strokovnjaki s področja turizma (STR – Smith Travel Research) bo turistična panoga dosegla rezultate iz lanskega leta šele v letu 2024. »Ocenjujemo, da bomo lahko začeli dokaj normalno poslovati šele v drugi polovici leta 2021, pod pogojem, da se bo v začetku leta situacija s širitvijo virusa nekoliko umirila, da se bodo odprle meje in bodo vzpostavljene letalske linije. V Sloveniji je namreč veliko mest in krajev, kot so Bled, Maribor, Ljubljana, ki so odvisni od tujih gostov. Turistični boni so v veliko pomoč destinacijam, ki so za domačega gosta bolj atraktivne, druge destinacije pa so prepuščene svoji iznajdljivosti,« je pojasnil.

Zasedenost hotelov v poletnem času je po regijah zelo različna: najvišja je na Obali, v termah in zdraviliščih ter v nekaterih gorskih občinah; najnižja v Ljubljani, Mariboru, na Bledu, v Postojni.

Udeleženci so se na konferenci posvetili predvsem razpravi o sprejetih ukrepih, zlasti neenakomerni porazdelitvi koriščenja turističnih bonov po celotni Sloveniji. Turistične bone sicer ocenjujejo kot dodatno pomoč pri okrevanju turističnega gospodarstva, za preživetje turistične panoge pa je nujno podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo doma vsaj do konca leta ter vzpostavitev učinkovitih kreditnih linij za turistično gospodarstvo in zagotovitev nepovratnih sredstev.

Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice, pa je poudaril: »Turistični delavci smo se znašli v zares težki situaciji, hujši kot je bila svetovna finančna kriza v letih 2008 in 2009. Odlično je to, da nam je uspelo na pobudo turistično-gostinske zbornice v času epidemije združiti moči vseh turističnih panožnih združenj v Sloveniji, da smo skupaj pripravili predloge ukrepov za reševanje turizma in jih večkrat naslovili na Vlado RS. Večina naših predlogov je bila upoštevana, predvsem podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo in turistični boni. Vsekakor pa se še naprej trudimo z dialogom z Vlado RS o potrebnih ukrepih za reševanje turistične panoge v Sloveniji in ohranitev delovnih mest.«