Gorski reševalci izvolili novega podpredsednika

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 4. julij 2020 / 10:10

Slovenski gorski reševalci so lani posredovali v 528 gorskih nesrečah in sodelovali v 76 iskalnih akcijah. Na občnem zboru v Šenčurju so za podpredsednika zveze izvolili Mitjo Kovačiča iz Škofje Loke.

Šenčur – Na letošnjem občnem zboru Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), ki je konec junija potekal v Šenčurju, so za novega podpredsednika zveze izvolili Mitjo Kovačiča iz Gorske reševalne službe (GRS) Škofja Loka. Sprejeli so tudi etični kodeks slovenskih gorskih reševalk in reševalcev ter podelili plakete za življenjsko delo. Med prejemniki so bili tudi Matjaž Ravnikar iz GRS Kamnik, Pavel Oman iz GRS Kranj in Matija Perko iz GRS Tržič, so objavili na spletni strani GRZS, ki ima 829 članic in članov, od tega 733 aktivnih. Med slednjimi je 66 inštruktorjev gorskega reševanja, sedem inštruktorjev letalskega reševanja, 38 letalcev reševalcev, 17 zdravnikov letalcev reševalcev z modulom C in 26 vodnikov reševalnih psov. Lani so na novo usposobili 24 gorskih reševalk in reševalcev.

Predsednik GRZS Janez Rozman je v poročilu o delu v letu 2019 ocenil, da so imeli po obsegu reševanj in drugih aktivnosti pestro leto. Gorski reševalci so opravili 122.106 ur prostovoljnega dela, od tega 17.818 ur reševalnega dela, 47.864 ur vzgoje in izobraževanja ter 56.988 ur za akcije ob naravnih in drugih nesrečah, dežurstva v visoki planinski sezoni, dežurstva na smučiščih, dežurstva na prireditvah v gorah in delo v društvih in postajah GRZS.

Gorski reševalci so lani v gorah pomagali predvsem zaradi poškodb in bolezni, pa tudi zaradi pomanjkljivih informacij planincev, njihovega nepoznavanja in podcenjevanja gorskega sveta ter fizične in psihične nepripravljenosti. Posredovali so v 604 primerih, kar je največ doslej; 528 posredovanj je bilo reševalnih, 76 pa iskalnih. Pri dobri polovici intervencij je bil prisoten zdravnik, v 255 akcijah je bilo potrebno tudi helikoptersko posredovanje. Skupno je na lanskih intervencijah sodelovalo 4.832 reševalcev oziroma povprečno osem na intervencijo. Pomagali so 599 osebam, od teh je bilo 283 nepoškodovanih, 109 lažje poškodovanih in 162 težje, obolelih pa je bilo 57 oseb, od tega dvajset huje. Lani je v gorah zaradi posledic poškodb ali bolezni umrlo 43 oseb.

Najbolj obremenjena je bila Gorska reševalna služba Bohinj z 98 intervencijami, tolminski reševalci so jih imeli deset manj, bovški pa skupno 63. Dežurna ekipa na Brniku je med poletno sezono opravila devetdeset dni dežurstva, posredovali pa so 133-krat. Rozman je ob tem opozoril, da je med poletnim dežurstvom nastal problem pomanjkanja helikopterjev in ustreznih posadk, kar je vplivalo na izvajanje reševalnih intervencij in usposabljanje. Ker je reševanje v gorah težavno in zahteva dobro usposobljene reševalce oziroma ekipo, je predsednik GRZS pristojne pozval, da je na razpolago ustrezno opremljen helikopter.

Število reševalnih akcij se je v zadnjih petih letih povečalo za štirideset odstotkov, je iz zbira statističnih podatkov še izdvojil Rozman. »Eden od vzrokov za naraščajoči trend je vse večji razvoj turizma. Pogostost posredovanja gorskih reševalcev se je povečala predvsem na turistično obiskanih območjih ob vznožju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Ta trend je izrazit v zadnjih treh letih. Povečanje reševalnega dela pomeni večjo obremenitev za reševalce, povečano uporabo opreme in več preventivnega dela. Vse to pa je povezano s finančnimi sredstvi,« je dejal. Finančno stanje GRZS, ki glavnino sredstev prejme od uprave za zaščito in reševanje, fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in različnih donacij, je rahlo negativno, kar je posledica prejšnjih let, se pa vsako leto primanjkljaj znižuje. Pomanjkanje sredstev se kaže na področju stroškov reševalnih intervencij, pri zavarovanju, refundacijah in pri zamenjavi iztrošene opreme, so Rozmanove besede še povzeli na GRZS.