Slovenska šola prihodnosti

Za boljšo šolo (79)

V prejšnjih prispevkih za boljšo šolo je bilo navedenih več razlogov, zaradi katerih so potrebne spremembe našega šolskega sistema, da bi se izboljšala njena kakovost in povečalo zadovoljstvo učencev, učiteljev in staršev.

Slovenci smo tik pred osamosvojitvijo leta 1990 dobili zelo pronicljivo in vizionarsko delo z naslovom Slovenska šola za novo tisočletje, ki ga je napisal psiholog Janez Svetina, doma z Bleda. Svetina je bil zaposlen v vzgojni posvetovalnici centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, kjer je podrobno spoznal stiske slovenskih otrok, staršev in učiteljev. Poldrugo desetletje je preživel v tujini, kjer je proučeval druge kulture, psihologije in filozofije in se seznanil tudi z najnovejšimi šolskimi in vzgojnimi iskanji naprednih zahodnih dežel. Janez Svetina je bil domnevno predviden za svetovalca prvemu slovenskemu šolskemu ministru v samostojni državi, vendar je bil junija 1991 »pomotoma« ustreljen pri fotografiranju jugoslovanske armade, ki je prodirala skozi Gornjo Radgono. Svetinovo smrt lahko razumemo tudi kot simbolno znamenje, da pred tridesetimi leti še ni bil pravi čas za korenite spremembe slovenskega šolskega sistema. Ker je knjiga danes še bolj aktualna in so morebiti razmere ugodnejše za spremembe, poglejmo, kakšno šolo si je zamislil Svetina, ki je imel bogate izkušnje tako pri delu z otroki in starši kot z izobraževanjem pedagoških delavcev in svetovanjem šolam.

Šola ni samo posredovalka preteklih spoznanj in kulturnih dosežkov človeštva, pač pa mora mlade pripravljati na spremenjene razmere naše prihodnosti. Stalno govorimo o tem, da je za rast in razvoj družbe potrebno znanje. Vendar pomena znanja ne smemo ožiti zgolj na poznavanje različnih naravoslovnih, tehničnih, družboslovnih in humanističnih znanosti, pač pa je treba znanje razumeti mnogo širše. Z znanjem je treba znati ravnati in si ne škoditi, zato največji kapital moderne družbe niso različni naravni viri, pač pa ljudje in njihovo znanje. Vemo, da visoko razvite in materialno bogate družbe še zdaleč ne prinašajo same po sebi človeku zadovoljnega življenja. Prej nasprotno, pogosto zaidejo v različne oblike kulturne in družbene patologije. Znanje pa pridobivajo in širijo šole. Tudi znanje, ki pomeni vedeti in znati, kako živeti v harmoniji s samim seboj, z drugimi ljudmi in z naravo, pravi Janez Svetina. Družba prihodnosti bi morala biti v skladu z vrednotami urejena tako, da bomo v njej vsi ohranili osnovne človeške pravice in nekaj avtonomije. Ker je kvaliteta družbe odvisna od kvalitete in kulture ljudi v tej družbi, je najprej treba priti do kvalitetnih oziroma kultiviranih žlahtnih ljudi, se lahko strinjamo s Svetino.

Šola kot temeljna družbena institucija, ki oblikuje mlade ljudi, je zato za našo prihodnost izjemno pomembna. Starši vzgojne naloge ne morejo v celoti opraviti sami, saj jih večina nima zahtevnega znanja o medčloveških odnosih, iskanju notranjega osebnega ravnotežja in rasti k pristnim človeškim vrednotam. To odgovorno nalogo lahko opravlja samo šola z dobro usposobljenimi učitelji. Staršem in učiteljem je pri oblikovanju mladih osebnosti lahko v veliko pomoč celotna družba, če v njej prevladujejo vrednote visoko razvite civilizacije in kulture. Človekov značaj in lastnosti se oblikujejo v vseh medčloveških odnosih, ne samo v družini in šoli. V šoli se učimo za življenje!