Več zadovoljnih, a manj srečnih

Državljani so bolj zadovoljni s stanjem v družbi kot pred dobrega pol leta, a hkrati bolj pesimistični glede razvoja dogodkov, je pokazala Valiconova javnomnenjska raziskava.

Valiconova javnomnenjska raziskava Ogledalo Slovenije meri zadovoljstvo prebivalcev s splošnim stanjem v Sloveniji, pričakovanji o nadaljnjem razvoju dogodkov, oceno osebne sreče in osebno razpoloženje glede prihodnosti. Zadnjo meritev so izvedli junija, po uradnem koncu epidemije za institucije, ki so prišle do izraza v času epidemije, pred tem pa tudi v sredini aprila in konec maja v okviru raziskave #Novanormalnost. Podatke so sporočili za prvi del rezultatov, to je oceno zadovoljstva s stanjem v družbi in doživljanjem osebne sreče.

Zadovoljstvo s stanjem v družbi

Trend zmanjševanja nezadovoljstva, ki ga je bilo opaziti v meritvah od začetka izvajanja raziskave decembra 2012 do decembra 2018, se je v začetku novembra 2019 ustavil in obrnil navzgor, a kot je pokazala zadnja meritev dva tedna po koncu epidemije, morda le začasno. Zadnja meritev kaže, da je s stanjem v družbi nezadovoljnih štirideset odstotkov anketiranih, kar je najnižji do sedaj izmerjen delež. Delež teh, ki sploh niso zadovoljni s splošno situacijo v Sloveniji, znaša 17 odstotkov, nižji je bil le decembra 2018 (14 odstotkov). Delež zelo zadovoljnih je z dvema odstotkoma še vedno izrazito nizek.

»Novembra 2019 smo opozorili na prvo spremembo v trendu od leta 2012, ki je bila v kontekstu siceršnjega padanja optimizma potrošnikov in zaznavanja možnosti nove gospodarske recesije razumljena predvsem kot realna bojazen, da bi na znižanje gospodarske rasti lahko vplivalo tudi preventivno vedenje potrošnikov, ki bi se v pričakovanju recesije začeli vesti preudarneje, še preden bi recesija dejansko nastopila. To se danes sicer res dogaja, a ne zaradi pretirane preudarnosti, temveč zaradi dogodkov, ki so sledili že kmalu zatem. Novi koronavirus je korenito posegel v naša življenja. Še pred dobrim mesecem dni je bila zaskrbljenost velika in vedenje precej drugačno kot sicer. Tudi dva tedna po koncu epidemije še ne moremo govoriti o vrnitvi na raven pred epidemijo, a so tokratni rezultati vseeno spodbudni. Četudi morda le za kratek čas, se je stanje zadovoljstva vrnilo na raven s konca leta 2018, ko je v slovenski družbi vladalo relativno zadovoljstvo, povezano z gospodarsko rastjo in odsotnostjo večjih skrbi. Jeseni 2019 je bilo nezadovoljstva že nekoliko več, govorice o prihajajoči recesiji so bile vse pogostejše, politična nestabilnost je naraščala. Vsekakor moramo tokratne rezultate razumeti predvsem v kontekstu minule epidemije. Smo v fazi sprostitve ukrepov in normalizacije vsakdanjega življenja, vprašanje je namreč, ali bi enak rezultat namerili tudi, če epidemije ne bi bilo,« je pojasnil Andraž Zorko iz Valicona. To misel potrjuje podatek o oceni prihodnjega razvoja dogodkov. V tem pogledu je namreč zaznati več pesimizma, saj je zrastel delež tistih, ki menijo, da gredo stvari na slabše (ta znaša 54 odstotkov in je najvišji po letu 2014), padel pa je delež tistih, ki menijo, da gredo stvari na bolje.

Osebno razpoloženje

Podobno kot delež nezadovoljnih s stanjem v družbi se je novembra 2019 povečal tudi delež teh, ki sploh niso srečni (12 odstotkov), nižji pa je bil tudi delež zelo srečnih (6 odstotkov). A za razliko od zadovoljstva s stanjem v družbi tu ni prišlo do podobnega preobrata. Delež zelo srečnih še naprej pada, delež tistih, ki sploh niso srečni, pa se ni znižal za toliko, za kolikor je novembra zrastel. Gre torej za nekakšno diskrepanco med oceno zadovoljstva s stanjem v družbi in osebno srečo, ki nekako potrjuje tezo, da je izmerjeno zadovoljstvo v večji meri odraz olajšanja po koncu epidemije, na osebni ravni pa je ta vendarle pustila preveč (gospodarskih) posledic, da bi temu sledila tudi osebna sreča, še pojasnjujejo v Valiconu.