
Lanski promet rekorden
V Sloveniji so lani po zadnjih ocenah sklenili več kot 36 tisoč kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih vrednost je verjetno presegla 2,7 milijarde evrov. Koronavirus je ustavil tudi nepremičninski trg.
Kranj – Slovenski nepremičninski trg se je v letu 2019 sicer umiril, še vedno pa je njegova dejavnost ostala na visoki ravni, ki jo je dosegla s hitro rastjo trga v obdobju 2013–2017, piše v poročilu Geodetske uprave RS (Gurs) o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2019. A kot so že v uvodu zapisali, je poročilo »nastalo v času epidemije covida-19, ko se je trgovanje z nepremičninami zaustavilo in je bilo že jasno, da so trendi iz leta 2019 preteklost, prosperitete slovenskega nepremičninskega trga pa je vsaj zaenkrat konec«.
Gurs je po začasnih podatkih lani evidentiral okoli 35.500 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala blizu 2,7 milijarde evrov. Pričakujejo, da bo po končnih podatkih število pogodb preseglo 36 tisoč, njihova vrednost pa 2,7 milijarde evrov. S tem bo vrednost pogodb največja od začetka sistematičnega spremljanja prometa na slovenskem nepremičninskem trgu leta 2007. Rekordno vrednost poslov v Gursu pripisujejo predvsem prodaji večjega števila prodaj trgovskih centrov in hotelov v lanskem letu. Kot je znano, je med drugim lastnika zamenjalo več trgovskih centrov Mercatorja, Merkurja, Qlandie in tudi Tuša. Skupna vrednost prometa s trgovskimi, storitvenimi in gostinskimi lokali je tako lani presegla 400 milijonov evrov, medtem ko je v 2018 znašala dobrih 80 milijonov.
Po ustavitvi rasti trga v letu 2018 je lani število nepremičninskih transakcij prvič po obratu cen leta 2015 celo upadlo. Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je sicer v primerjavi z letom 2018 celo malenkostno povečalo, cene stanovanjskih nepremičnin pa so še naprej rasle, vendar z zmanjšano močjo. Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja (1850 evrov/m2) je bila leta 2019 tako za 400 evrov oziroma 28 odstotkov višja kot leta 2015 in za dva odstotka višja od prej rekordne cene iz leta 2008.
Cene stanovanj so zadnja tri leta najvišje v Ljubljani, kjer so bile lani več kot 50 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Nad slovenskim povprečjem so bile tudi cene stanovanj v Kranju (za deset odstotkov), kjer so lani prodali 181 rabljenih stanovanj po povprečni ceni 2040 evrov na kvadratni meter (predlani 1840 evrov), kar je za enajst odstotkov višja cena kot v predhodnem rekordnem letu 2008 in za 31 odstotkov višja kot v letu 2015.
Cene hiš so v zadnjih štirih letih najbolj zrasle prav v Ljubljani in na Obali (za 30 odstotkov), malenkostno (za tri odstotke) tudi v okolici Kranja, kjer so prodali 54 hiš po povprečni ceni 163 tisoč evrov. Povprečna cena prodanih hiš v okolici Kranja je v letu 2018 znašala 166 tisoč evrov.
Povprečna cena garaž in parkirnih prostorov je lani v Sloveniji znašala 8600 evrov in je v enem letu narasla za deset odstotkov. V Kranju so garaže in parkirne prostore lani v povprečju prodajali po ceni deset tisoč evrov, kar je bilo za dvanajst odstotkov dražje kot leta 2018. Povprečna cena zazidljivih zemljišč za stanovanjsko gradnjo je lani v okolici Kranja znašala 113 evrov na kvadratni meter, to je kar za slabo polovico več kot predlani (76 evrov). Kmetijska zemljišča so na Gorenjskem prodajali po povprečni ceni 4,25 evra na kvadratni meter, leto poprej pa po ceni 4,30 evra na kvadratni meter.