Četrtina nesreč zaradi neprilagojene hitrosti
V času epidemije covida-19 se je povečal delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti.
Kranj – V času veljavnosti ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 je bil obseg prometa bistveno manjši, kar je bilo vidno tako v urbanih središčih kot tudi na avtocestah in hitrih cestah. Vendar pa je v obdobju od 15. marca do 15. maja letos zabeležen povečan delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Ta je znašal skoraj četrtino vseh prometnih nesreč, v lanskem primerjalnem obdobju pa je bilko takih nesreč manj kot petino. Vožnja zaradi neprilagojene hitrosti je bila v tem času vzrok za 303 prometne nesreče, ki so terjale tri smrtne žrtve, 38 hudo telesno poškodovanih ter 150 lažje telesno poškodovanih oseb.
V okviru t. i. maratona nadzora hitrosti, ki ga v evropsko usklajeni akciji izvaja Policija po vsej Sloveniji 20. in 21. maja, Agencija za varnost prometa na prikazovalnikih hitrosti spremlja tudi spremembe v povprečnih hitrostih na več lokacijah v slovenskih naseljih. Prvi letošnji rezultati kažejo, da so povprečne hitrosti ob zavedanju nadzora nižje.
Na preventivnih tablah »Vi vozite«, ki jih je Agencija za varnost prometa v okviru projekta Namestitev prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite« 2019 podelila v brezplačni najem posameznim občinam, so preverili vpliv maratona nadzora hitrosti na povprečne hitrosti na šestih različnih lokacijah (občine Medvode, Cerklje na Gorenjskem, Kungota, Ruše, Logatec in Bled). Meritve so izvajali 13. in 20. maja, ko je že potekal maraton nadzora hitrosti. Omejitev hitrosti na vseh lokacijah prikazovalnikov je bila petdeset kilometrov na uro. Povprečne hitrosti so bile na vseh šestih prikazovalnikih hitrosti 13. maja višje kot 20. maja, ko je potekal nadzor hitrosti.
»Cilj maratona nadzora hitrosti je prav znižanje povprečne hitrosti na cestah in vplivanje na zavedanje voznikov o pomenu previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje, ki naj poteka skladno s cestnoprometnimi predpisi in razmerami na cesti. Neprilagojena hitrost je kljub kontinuiranemu opozarjanju vseh institucij, ki delujejo na področju preventive, žal še vedno med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami,« opozarjajo na Agenciji za varnost prometa.