Od nič do junaka

Aida Knific je vse življenje delala v zdravstvu. Lani se je odločila, da bo sledila svojim sanjam, in na noge postavila svoj lokal. Kavarno v prostorih železniške postaje na Jesenicah je odprla decembra lani. Najemniki lokala so se v preteklosti pogosto menjali, sama pa je poskrbela za urejen ambient, prijazno vzdušje, odlično kavo, postreženo z nasmehom … In ko je ravno mislila, da so stvari stekle, je v marcu 'udarila' epidemija. Lokal je morala začasno zapreti, zdaj, po ponovnem odprtju, pa je promet upadel kar za štirideset odstotkov. Meje so zaprte, turistov, ki so na Jesenice prihajali z mednarodnimi vlaki, ni.

Podobna je zgodba jeseniškega taksista Roberta Hribarja, ki ima postajališče prav pred Aidinim lokalom. S taksi prevozi se je začel ukvarjati maja lani, na vrhuncu turističnega razcveta. Lani julija in avgusta je bilo dela ogromno, pripoveduje, z železniške postaje je prevažal goste, ki so se pripeljali z mednarodnimi vlaki, na Bled in v Kranjsko Goro. Dela je bilo toliko, da je kupil še eno vozilo … Zdaj je vesel, če vsak dan opravi vsaj kakšno vožnjo ...

Zgodba Aide in Roberta je zgodba dveh malih podjetnikov, ki sta v času največjega turističnega razcveta skušala najti svojo priložnost, a so se jima zaradi epidemije čez noč vsi načrti postavili na glavo. Kako bo s turizmom letos, nihče ne ve. Aida in Robert sta med tistimi, ki nestrpno čakajo na odprtje mej in ponovni prihod mednarodnih vlakov, z njimi pa tudi turistov, ki bi na Jesenicah ostali vsaj kakšno uro, kak dan. Podobno razmišljajo številni lastniki apartmajev, pa hotelirji, turistični vodniki ... Ne le na Jesenicah, po celi Gorenjski. A leto bo težko.

Na Bledu so pred dnevi opozorili, da bosta v turizmu največja težava zagotavljanje likvidnosti in ohranjanje delovnih mest. Rezervacije za prihodnje mesece ne kažejo, da v prihodnost lahko gledamo z optimizmom, opozarjajo. In še da slovenski gost slovenskega turizma ne bo mogel rešiti, čeprav je res, da bo z dopustovanjem doma lahko pripomogel k zmanjševanju težav turistične panoge.

In če tisto, kar se je dogajalo na področju turizma v zadnjih letih, nekateri imenujejo »over-tourism«, torej čezmerni turizem, danes govorimo o »zero« (ničelnem) turizmu. Pa vendar: je to katastrofa ali priložnost, da ponovno razmislimo o tem, kakšen turizem si želimo? V iniciativi Tourism from zero vidijo priložnost, da v sedanjem trenutku poslušamo izzive in začnemo razvijati rešitve. In turizem postavimo nazaj »from zero to hero« (od nič do junaka). In to turizem, ki bo boljši kot dosedanji. Če vprašate domačine na Bledu, se s tem zagotovo strinjajo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Kulturni in dobrodelni namen

Pri Sv. Duhu že desetletje zapored vsako leto pripravijo dobrodelno prireditev. Z letošnjo so proslavili dva jubileja.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...