Za dve milijardi državnih poroštev

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 24. april 2020 / 07:45

Krog upravičencev do pomoči zaradi epidemije covida-19 se bo s prvotnega milijona povečal za tristo tisoč. Likvidnost gospodarstva bo država reševala s poroštvi za kredite do skupno dveh milijard evrov.

Kranj – Vlada je v torek sprejela drugi protikoronski zakonski sveženj, s katerim želi po besedah vodje vladne svetovalne skupine Mateja Lahovnika omogočiti hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu, predlaga pa še zvišanje povprečnin za občine s 589,11 na 623,96 evra. Obenem je potrdila tudi predlog sprememb prvega protikorona paketa za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, s katerim med drugim širi krog upravičencev do državne pomoči. »Med prejemnike dodatkov za od epidemije prizadete in ranljive skupine je na več kot milijon podlage iz prvega paketa dodanih še več kot 300 tisoč upravičencev,« je razložil predsednik vlade Janez Janša. Oba predloga bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku na izredni seji v torek in sredo.

Na predstavitvi t. i. drugega protikorona paketa za likvidnostno pomoč gospodarstvu in novele prvega zakonskega paketa je Lahovnik poudaril, da gre za pomoč države gospodarstvu v času pandemije, ne pa tistim, ki so bili v težavah že prej. Vlada namerava likvidnost podjetij ob izhodu iz krize reševati s poroštvom za najete kredite. Pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij bo jamčila do višine osemdeset odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do sedemdeset odstotkov glavnice. Višina likvidnostnega posojila je omejena na deset odstotkov letnih prihodkov podjetja ali celoletnega stroška plač.

Dodatni pogoj je, da mora podjetje sodelovati v verižnem pobotu terjatev. Državnega poroštva ne bo mogoče dobiti za posojila, namenjena financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini ali v davčnih oazah, kreditojemalec pa na dan 31. decembra 2019 ni smel biti v težavah, kar pomeni, da je moral imeti dobro boniteto ter poravnane davke in prispevke. Banke bodo po predlogu garancijo prejele za posojila, dana od 12. marca do 31. decembra letos, likvidnostna posojila pa se podelijo za obdobje do pet let in lahko nadomeščajo kakršnokoli financiranje. Lahovnik je ocenil, da država z drugim paketom nase prevzema velik del tveganja, zato računajo, da bodo »poslovne banke temu primerno hitro in učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč«.

Svetovalna skupina je ocenila, da bi bil potreben obseg garantiranih posojil v višini štirih milijard evrov, a država bo za zdaj obseg garancijske sheme, ki je bila sprejeta po nemškem zgledu, omejila pri dveh milijardah evrov. Ukrep je sicer po besedah člana svetovalne skupine Igorja Mastena lahko enostavno razširljiv, če bi se izkazala potreba. Po nekaterih ocenah bi lahko po trenutno predlagani garancijski shemi ob neplačilu obveznosti prišlo do neposrednega učinka v višini okoli 485 milijonov evrov, glede na strukturo podjetij, ki bodo dobila garancijo, pa vlada upa, da bodo posojila sposobna tudi vrniti. V nasprotnem primeru bo država bankam dolg poravnala z denarjem, z obveznicami pa bi bilo to mogoče le ob soglasju evropske ali slovenske centralne banke.

Manj strogi pogoji za podjetja

S popravki prvega protikoronskega paketa vlada predlaga tudi omilitev pogoja za podjetja, ki so upravičena, da jim država plača nadomestila plač in prispevke za zaposlene na čakanju ter delavce, ki v času epidemije ne morejo na delo zaradi višje sile. Zdaj bo ukrep namenjen vsem delodajalcem, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot deset odstotkov glede na leto 2019. Če lani oziroma letos ne bodo poslovali vse leto, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerih povprečni mesečni prihodki bodo letos za več kot deset odstotkov nižji od povprečnih mesečnih prihodkov v lanskem letu. Ta ukrep bodo lahko uporabile humanitarne in invalidske organizacije ter tudi manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti.

Davčni strokovnjak in član svetovalne skupine Ivan Simič je še razložil, da so pri čakanju na delo uvedli spremembo pri skupini K, ki prej ni bila upravičena do povračila, če je bilo v podjetju manj kot deset zaposlenih. Pri delavcih, ki so trenutno na čakanju, je uvedena tudi sprememba pri sprva določenih sedmih zaporednih dnevih, na katere jih lahko delodajalec pozove, da se vrnejo na delo. Zdaj lahko to delodajalec stori za sedem poljubnih dni v mesecu. Za tiste, ki so v času epidemije izgubili delo iz poslovnega razloga, je uveden nov institut nadomestila plače v znesku 513,64 evra bruto mesečno. Tistim, ki so delno samozaposleni in delno zaposleni, po novem pripada sorazmerni temeljni mesečni dohodek in jim je odmerjeno sorazmerno plačilo prispevkov.

Več prejemnikov solidarnostnega dodatka

Do enkratnega solidarnostnega dodatka od 130 do 300 evrov so poleg upokojencev s pokojninami do 700 evrov zdaj upravičeni tudi kmetje, stari nad 65 let in z nizkimi dohodki, ter prejemniki poklicnih pokojnin do 700 evrov, solidarnostno pomoč 150 evrov pa naj bi zdaj prejeli tako redni kot izredni študenti. Med upravičence do enkratne solidarnostne pomoči vlada dodaja še prejemnike starševskega dodatka in prejemnike dodatka za nego otroka v mesecu aprilu, poleg tega pa še družinske pomočnike, rejnike in prejemnike otroškega dodatka, če niso višje kot v šestem dohodkovnem razredu. Ta znaša 30 evrov za vsakega otroka.

Vlada je določila tudi obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, razdelitev sredstev na proračunske uporabnike in kriterije razdelitve v skupnem mesečnem znesku 39,2 milijona evrov. Po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika je mesečno določen limit, znotraj katerega bo pristojnost deljenja sredstev na predstojnikih posameznih enot, sredstev za dodatek po kolektivni pogodbi pa ne bodo omejevali in bodo zagotovili kritje zahtevkov v celoti.

Kot pomoč turističnim podjetjem vlada predlaga uvedbo vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku namesto vrnitve že vplačanega zneska. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje, če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju.

Glavni izziv pridobiti vire financiranja

Minister za finance Andrej Šircelj je dejal, da je trenutno glavni izziv, kako pridobiti vire za vsa omenjena financiranja, a tudi zagotovil, da imamo stabilne javne finance in likvidni finančni sistem. Država bo denar črpala iz evropskega mehanizma, vzpostavljen bo nov sistem črpanja, razrahljana so pravila glede državne pomoči, je naštel. Slovenija se je sicer v zadnjih tednih dvakrat zadolžila za skupaj dobre tri milijarde evrov, kar pa je po ministrovih besedah še v okviru dovoljene in načrtovane kvote. Rasti javnega dolga ni želel napovedati, ker še ni znano, kolikšen bo BDP. Podal je še oceno, da bi se gospodarska dejavnost letos lahko skrčila bolj kot v krizi leta 2009, ko se je slovensko gospodarstvo skrčilo za sedem odstotkov. Napovedal je tudi, da se bo tretji sveženj ukrepov začel pripravljati maja, ciljno pa bo usmerjen na posamezna podjetja, dejavnosti, panoge. »Koronavirus lahko premagamo samo tako, da znova zaženemo gospodarstvo, kakršno koli povečanje davkov ni predvideno,« je še dejal.