Najvišji vrh Pentlje je Krim, ena od trigonometričnih točk Slovenije. / Foto: Jelena Justin

Trigonometrična točka

Krožna planinska pot Pentlja, 2. del – Danes se bomo lotili druge etape planinske poti Pentlja. Med hojo sem večkrat pomislila na roman Janeza Jalna Bobri: »Spomlad je razživila zemljo. Pred dobrimi tremi lunami so južni vetrovi razlomili nepregledno planjavo ledu na obsežnem jezeru v nešteto plošč.«

Prvo etapo smo zaključili na parkirišču v Preserjah, pod Sv. Ano. In tukaj bomo danes začeli. Preden bomo začeli hojo, bomo drug avto odpeljali na Rakitno, kjer parkiramo ob cerkvi. Z enim avtom se zapeljemo v Preserje in začnemo etapo. Naslednji cilj je vrh Krima, ki je s svojimi 1107 metri najvišji vrh celotne planinske poti Pentlja. S parkirišča nadaljujemo proti Planinici in Krimu. Na senožeti Planinica je na desni strani izrazita skala, ki se imenuje Miklavževa skala. Vas je bila med drugo svetovno vojno s strani Italijanov požgana. Nad vasjo je cerkev sv. Tomaža, ki jo je v 14. stoletju sezidal grof Auersperg v zahvalo za rešitev pred medvedom. Tukaj nas smerokaz usmeri tudi proti Ledeni jami, ki si jo lahko ogledamo. Nadaljujemo desno, mimo cerkve, po gozdni poti. Planinska pot se ponekod strmo dvigne, da nam zaokroži kri po žilah. Pod vrhom Krima dosežemo cesto, po kateri se povzpnemo do vrha. Na vrhu je na koči skrinjica, kjer odtisnemo že šesti žig. Krim je lep razglednik: na severu je pogled na Ljubljansko kotlino z Ljubljanskim barjem, ki mu izjemno kuliso delajo Kamniško-Savinjske Alpe, Julijci s Triglavom, Karavanke s Stolom, v ospredju pa Polhograjsko hribovje, Blegoš in Ratitovec. Na vzhodu je Posavsko hribovje, kjer dominira Kum, v ozadju je Pohorje.

Z vrha Krima nadaljujemo v smeri Pentlje, proti Kavcu, a le do makadamske ceste, ki pelje na Krim iz Rakitne. Zavijemo levo in sledimo cesti ter markacijam Pentlje. V t. i. Lepi dolini zavijemo s ceste levo v gozd, na planinsko pot, ki nas pripelje pod Rotovc, 964 m n. m. Povzpnemo se na vrh, kjer dobimo sedmi žig. Pod nami je Rakitna, kjer bomo današnjo etapo zaključili, a do tja nas čaka še dobre štiri ure hoje. Z vrha sestopimo nazaj do planinske poti in sestopimo skoraj do Rakitne, zaselek Boršt, kjer pa v smeri Pentlje zavijemo levo. Sledimo makadamski cesti do Ustja, kjer je osamela stara kmetija. Smerokaz nas usmeri desno, mimo spomenika padlim. Strmo se začnemo spuščati v sotesko Iške in Zale. Izredno lep del poti, ki pa terja trden korak. Ko dosežemo sotočje Iške in Zale, smo v Vrbici, kjer je na skali na levi strani osma skrinjica z žigom. Prečkati moramo Zalo. Hm? Prehod je po obilnem deževju nemogoč oz. zelo nevaren. V sredini marca je bilo kljub suši vode precej, zato je bilo treba sezuti čevlje in zabresti v mrzlo Zalo. Ja, rezervne nogavice morajo biti nujno v nahrbtniku. Če ne veste, je varneje v nogavicah prečiti vodo kot pa bos. Nogavice lahko zamenjamo, pa še drsi ne. Po prečenju nadaljujemo strmo skozi gozd proti vasi Osredek. Steza je res strma, trenutno so tukaj plantaže čemaža. Ko dosežemo vas, sledimo oznakam za turistično kmetijo Sterle, kjer dobimo deveti žig naše Pentlje. Nadaljujemo skozi vas Osredek oz. zaselek Grič. Hodimo po cesti, ko nas smerokaz usmeri desno na planinsko pot. Gremo mimo farme jelenov. Pot se spušča, na križišču nas mimo razpela usmeri levo navzgor, nato pa sledi strmejši spust spet v sotesko reke Zale. Tukaj je čez Zalo postavljena lesena brv, ki se sicer malce maje, a je kljub temu stabilna. Na drugi strani brvi zavijemo desno do kolovoza, po katerem se strmo povzpnemo. Na vrhu kolovoza zavijemo levo in dosežemo makadamsko cesto, po kateri nadaljujemo navzgor vse do Rakitne. Dosežemo mladinsko zdravilišče, ko pridemo v vas, nas pa markacije usmerijo desno do lokala Krimček, kjer odtisnemo že deseti žig naše poti.

Sestopimo do glavne ceste Rakitna–Cerknica, saj nas pri Župnijski cerkvi povišanja sv. Križa iz 15. stoletja čaka jekleni konjiček. Ja, dolga je bila. Tretja etapa bo še daljša, vendar bomo do takrat že spočiti.

Tura trenutno zaradi omejenega gibanja na teritorij občine stalnega ali začasnega bivališča ostaja za Gorenjce nedosegljiva. A posijalo bo sonce …

Nadmorska višina: 1107 m
Višinska razlika: 1800 m
Trajanje: 10 ur
Dolžina: 32 km
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / četrtek, 17. maj 2018 / 13:50

Razstava o Antonu Janši

V Čebelarskem muzeju je vse do prihodnje pomladi na ogled razstava o Antonu Janši v luči prvega praznovanja svetovnega dneva čebel.

Objavljeno na isti dan


Bled / ponedeljek, 22. april 2024 / 17:47

Vprašaj me, sem domačin

Bled – Javni zavod Turizem Bled v sodelovanju z Občino Bled in Turističnim društvom Bled ob pripravah na prihajajočo poletno turistično sezono vabi vse občane Bleda, ki bi želeli dati svoj prispeve...

Jesenice / ponedeljek, 22. april 2024 / 17:46

Dijaki pripravili gibalne urice

Dijaki četrtih letnikov predšolske vzgoje na Srednji šoli Jesenice že vrsto let pripravljajo gibalne uriceza otroke iz jeseniških vrtcev.

Gorje / ponedeljek, 22. april 2024 / 17:46

Stekla gradnja optičnega omrežja Rune

S postavitvijo vozlišča za zagotavljanje optičnih signalov uporabnikom v naselju Zgornje Gorje se je na Gorenjskem začela gradnja širokopasovnega optičnega omrežja Rune. Projekt Rune, ki ga v Slovenij...

Zanimivosti / ponedeljek, 22. april 2024 / 17:40

Imaš občutek, da bi lahko padel v nebo

Miha Avbelj se je iz Ljubljane pred dolgimi leti preselil na Koritno pri Bledu. Brat padalke Irene Avbelj je tudi sam, kot pravi, »vertikalen«. Ukvarja se s potapljanjem, dobro se počuti v zraku. Gors...

Razvedrilo / ponedeljek, 22. april 2024 / 17:38

Fehtarji s prvo avtorsko pesmijo Zan'ga dej!

Skupina Fehtarji je te dni predstavila prvo avtorsko pesem »Zan'ga dej!«. »Namenjena je vsem našim prijateljem, ki včasih pred hudo uro pobegnejo v vaško oštarijo,« so zapisali Fehtarji. P...