Nepotrebne razlike med šolami

Za boljšo šolo (67)

Po dobrih 14 dneh izobraževanja na daljavo zavod za šolstvo in šolsko ministrstvo ugotavljata, da šolanje poteka relativno dobro, vendar se je pokazalo, da obstajajo med šolami velike razlike tako v pristopih učiteljev kot v obremenjevanju učencev. Na enak problem opozarjajo tudi v zvezi aktivov staršev, ki so za mnenje o novi obliki izobraževanja povprašali 15 tisoč staršev, kolikor se jih je odzvalo na anonimno anketo. V nekaterih šolah učencem prek staršev pošiljajo zgolj navodila, katero učno snov naj predelajo v učbenikih in katere naloge naj rešijo v delovnih zvezkih. Ponekod učencem pošiljajo učne liste in staršem naročajo, naj si med seboj pomagajo pri tiskanju. V drugih šolah na svojih spletnih straneh objavijo natančen program po dnevih in urah, kje in kako naj se učenci učijo, na katerih spletnih naslovih bodo našli ustrezna učna gradiva in dodajajo celo pisno razlago učne snovi. V šolah, kjer so učenci in učitelji vešči dela v spletnih učilnicah in v različnih spletnih aplikacijah, redno poteka vsakodnevna komunikacija med obema udeleženima stranema izobraževanja na daljavo. Skratka, šole se med seboj močno razlikujejo tako v načinu poučevanja kot obsegu domačega dela.

Razlike med šolami so vedno bile, le da so sedaj v kriznih razmerah toliko bolj očitne. Starši pričakujejo, da bodo javne šole kolikor toliko enotne in primerljive med seboj in da se nesprejemljive razlike ne bodo več skrivale pod t. i. strokovno avtonomijo šol. Vse šole bi lahko bile sodobno računalniško opremljene, saj je bilo v zadnjih dvajsetih letih dovolj državnih in evropskih razpisov ter natečajev za tehnološko posodabljanje šol. Prav tako je bilo na voljo ogromno izobraževanj za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in digitalnih orodij. Če bi šole upoštevale strokovna priporočila in do neke mere izvajale pouk tudi s pomočjo digitalnih medijev, bi pouk na daljavo v sedanjih razmerah bolj gladko stekel. Šole bi lahko natančno vedele, katere družine doma nimajo računalnikov, tiskalnikov in internetne povezave, saj so morali učenci za domačo nalogo pogosto pisati seminarske naloge in referate. Z računalniki bi se dalo opremiti tudi otroke iz socialno šibkejših družin, saj so šole večkrat dobile ponudbe visokošolskih ustanov in različnih podjetij, da jim lahko brezplačno odstopijo rabljene računalnike.

Zato za sedanje težave pri izvajanju izobraževanja na daljavo, ki spravljajo v stisko tako učitelje kot učence in starše, ni objektivnega opravičila. Res je ta trenutek na prvem iskanje rešitev za izhod iz nastalih težav in skrb za čim kakovostnejši pouk, pa bo v prihodnjih tednih vendarle treba narediti temeljito inventuro, katerim težavam bi se s pravočasnim ukrepanjem dalo izogniti in kako izboljšati naš šolski sistem. Da bi se razlike v poučevanju na daljavo zmanjšale, da bi glas učiteljev dosegel prav vse otroke, tudi tiste brez računalnikov in varnega družinskega okolja, in da bi bili približno enako obremenjeni z delom na domu, sta zavod za šolstvo in šolsko ministrstvo konec marca pripravila dokaj natančna strokovna navodila za ravnatelje osnovnih šol, ki naj bi jih postopno začeli izvajati s svojimi šolskimi kolektivi. Da bo izobraževanje na daljavo v kar največji meri nadomestilo učenje v razredu, bo navodila treba vzeti resno in jih ne razumeti zgolj kot priporočila.