Čas za premislek

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 4. april 2020 / 06:45

Mediji najbrž niso še nikoli v zgodovini nekega družbenega fenomena »pokrili« tako totalne kot aktualne pandemije koronavirusa. Gre pa za to, da o teh zadevah ne smemo le poročati, treba jih je tudi razložiti …

Filozof o pandemiji

Pandemija je od vseh držav doslej najbolj prizadela sosednjo Italijo. Zato preberimo, kako o tragediji svoje dežele razmišlja italijanski filozof Giorgio Agamben. »Strah je slab svetovalec, vendar razkrije mnogo stvari, za katere smo se pretvarjali, da jih ne vidimo. Prvo, kar očitno kaže val panike, ki je paraliziral deželo, je dejstvo, da naša družba ne veruje več v nič drugega razen v golo življenje. Očitno je, da so Italijani pripravljeni žrtvovati praktično vse – normalne pogoje življenja, družabne odnose, delo, celo prijateljstva, čustva, religiozna in politična prepričanja – zaradi nevarnosti, da bi zboleli. Golo življenje – in nevarnost, da ga izgubimo – pa ni nekaj, kar ljudi zedinja, temveč jih zaslepljuje in ločuje. Druga človeška bitja, kot v kugi, ki jo opisuje roman Alessandra Manzonija, zdaj vidimo zgolj kot možne prenašalce kuge, ki se jih moramo za vsako ceno izogibati in od katerih se moramo odmakniti vsaj en meter. Mrtvi – naši mrtvi – nimajo pravice do pogreba in ni jasno, kaj se bo zgodilo s trupli naših ljubljenih. Naš bližnji je odpravljen in zanimivo je, da cerkve glede tega molčijo. Kaj postanejo človeški odnosi v deželi, ki se navadi živeti na ta način, in sicer bogve kako dolgo? In kaj je družba, ki nima druge vrednote razen preživetja? / Druga stvar, ki ni nič manj vznemirjajoča od prve in jo epidemija očitno razkriva, je dejstvo, da se zaradi epidemije jasno kaže naslednje: izredno stanje, na katerega so nas vlade kar nekaj časa navajale, je resnično postalo normalno stanje. V preteklosti so bile hujše epidemije, vendar nihče ni pomislil, da bi zaradi tega razglasil izredno stanje, kakršno je pričujoče: izredno stanje, ki nam jemlje celo svobodo gibanja. Ljudje so se do te mere navadili živeti v stanju trajne krize in nenehnih izrednih razmer, da očitno niti ne opazijo, kako je bilo njihovo življenje zreducirano na zgolj biološko stanje in je izgubilo vse druge razsežnosti: ne le družbene in politične, temveč tudi človeške in čustvene. Družba, ki živi v stalnem izrednem stanju, ne more biti svobodna družba. Dejansko živimo v družbi, ki je žrtvovala svobodo tako imenovanim 'varnostnim razlogom' in se je zato obsodila na življenje v stalnem stanju strahu in negotovosti. / Ni presenetljivo, da se glede virusa govori o vojni. Ukrepi ob izrednem stanju nas dejansko silijo, da živimo v stanju policijske ure. Toda vojna z nevidnim sovražnikom, ki lahko preži v slehernem drugem človeku, je najbolj absurdna od vseh vojn. To je resnično državljanska vojna. Sovražnik ni zunaj, temveč znotraj nas. / Kar nas zaskrbljuje, pa ni toliko – ali samo – sedanjost, temveč tisto, kar pride potem. Kakor so vojne kot svojo dediščino zapustile miru vrsto usodnih tehnologij, od bodeče žice do jedrskih elektrarn, je tudi zelo verjetno, da bomo po tem zdravstvenem izrednem stanju nadaljevali z eksperimenti, ki jih vlade prej niso uspele uresničiti: zapiranje univerz in šol z nadomestkom online predavanj, prepoved – enkrat za vselej – vsakršnega zbiranja in govora zaradi političnih ali kulturnih razlogov, zahteva, da med seboj izmenjujemo zgolj digitalna sporočila, pri čemer bodo stroji nadomestili vsak stik med človeškimi bitji – vsako okužbo –, kjerkoli je to pač mogoče.« (Prevedel Gorazd Kocijančič, navedeno po spletni strani KUD Logos)

Noli me tangere

Aktualno dogajanje iskrivo razlaga tudi filozof Slavoj Žižek. Npr. priliko iz Evangelija po Janezu (Jn 20,17), kjer se vstali Jezus najprej prikaže Mariji Magdaleni in ji reče: Noli me tangere, ne dotikaj se me. Žižek: »Nekaj se moramo naučiti iz trenutka, ko Marija Magdalena vidi vstalega Kristusa in ji v latinščini Jezus reče, da se ga ne sme dotakniti. Sporočilo Kristusa je enostavno, ne bodi obseden z mano.« Tej razlagi Žižek doda aktualni poudarek: »Paradoks se je zaostril. Ljubezen do drugega zdaj pokažeš tako, da se ga ne dotakneš.« Tako ni čudno, da bo ob letošnji veliki noči večina ritualov v krščanskem svetu minila brez (med)človeškega dotikanja. (Vir: MMC RTV SLO)

Kritična distanca

V soočanju s pandemijo igra vse večjo vlogo politika. Tako veliko, da to vzbuja tudi skrbi. Na nevarnost, da »začasni« ukrepi postanejo »brezčasni«, opozarja tudi naša filozofinja Renata Salecl. »Strah me je, da prehitro drvimo v militaristični diskurz. Več moramo govoriti s stroko. Obstaja nevarnost, da bo oblast izkoristila krizo za očiščenje institucij. Vrata v vse bolj avtoritarno družbo so odprta … Nadzorovanje gibanja se lahko prevesi v nadzorovanje vsebine. Nujno je biti kritičen.« (Vir: MMC RTV SLO)