Dve nesreči v eni sezoni

Gorenjska smučišča sta letos doleteli dve nesreči – pomanjkanje snega in epidemija koronavirusa, Veliko planino še dodatno menjava nosilne vrvi na nihalki. Smučarjev je bilo manj, stroški obratovanja zaradi umetnega zasneževanja visoki, posledica tega je bila tudi finančno slaba sezona.

Kranjska Gora: za četrtino manj smučarjev

Zimsko sezono so na smučišču v Kranjski Gori zaključili 15. marca. Smučišče je obratovalo od 6. decembra, smučarske proge so odpirali sproti, kolikor umetnega snega jim je uspelo narediti, po novem letu pa so bile odprte vse smučarske proge. Proga v Podkorenu je bila urejena še sredi marca, ko pa so smučišče zaprli zaradi epidemije novega koronavirusa. Marjeta Doupona iz RTC Kranjska Gora ocenjuje, da je bila letošnja sezona za približno četrtino slabša kot lanska. »Decembra, januarja in februarja smo imeli približno 143 tisoč smučarjev, sezono poprej 193 tisoč smučarjev. Proge smo imeli zaradi izjemnih naporov ves čas odlično pripravljene tudi zadnjo sezono,« je povedala. Poletno sezono bodo predvidoma začeli 27. aprila, odvisno tudi od tega, kdaj bo minila nevarnost koronavirusa.

Vogel: končno sneg, nato zaprtje

»Ko je Vogel končno postal Vogel v vsej svoji lepoti, smo obratovanje naprav ustavili,« je letošnjo nesrečno zimsko sezono opisala Aleksandra Fiorelli, direktorica skupnih služb v istoimenskem podjetju. Kot je povedala, so v petek, 13. marca, okoli desete dopoldan že prenehali prodajati vozovnice in ta dan smučišče tudi zaprli – za razliko od nekaterih drugih smučišč, ki so obratovala še ves konec tedna po tem – in se o tem še pohvalila na televiziji, kar se jim, kot pravi Fiorellijeva, ne zdi odgovorno. Na Voglu so sicer v vsej sezoni našteli 84 obratovalnih dni, a ta podatek ne kaže prave slike, saj so obratovanje večjega dela smučišča začeli šele februarja in vse naprave zagnali v začetku marca, ko je zapadlo dovolj snega. V lanski zimi, ki tudi ni bila dobra, so na primer vse naprave zagnali v drugi polovici januarja. Ocene škode na Voglu še ne delajo. »Razmišljamo bolj, ali jo bo sploh mogoče nadomestiti, ker nas zelo skrbi, kako bo s poletno sezono,« je še poudarila Aleksandra Fiorelli.

Krvavec: letos le sto petnajst tisoč smučarjev

Slabo sezono beležijo tudi na Krvavcu, kjer so letos našteli le 115 tisoč smučarjev, lani pa denimo 180 tisoč. »Lani smo jih marca našteli kar štirideset tisoč, letos pa nas je ob dejansko najboljših pogojih v sezoni obiskalo le 14 tisoč smučarjev, kar je seveda posledica epidemije koronavirusa. Svojim obiskovalcem garantiramo vsaj sto smučarskih dni, kar nam je sicer uspelo, vendar smo bili primorani smučišče zapreti že 101. dan. Smuko smo želeli omogočati vsaj do velike noči, vendar nam je te zadnje dni pomladanske smuke vzela epidemija koronavirusa,« nam je povedala Špela Janša z RTC Krvavec, ki je oddala še, da jim je tudi sicer težave povzročala sicer sončna, a izredno suha in topla zima. »Tistih nekaj hladnih dni smo izkoristili za izdelavo tehničnega snega, kar za nas predstavlja še dodaten strošek. Okviren strošek izdelave snega je 1,5 milijona evrov. Pomladno vreme pozimi v dolini ni vzbujalo toliko zanimanja za smuko, kar je bilo občutiti seveda tudi pri obisku.

Velika planina: smučišče sploh ni obratovalo

Na Veliki planini so imeli letošnjo zimo smolo tako s snegom kot z nihalko. Ta zaradi nujnih vzdrževalnih del oziroma menjave nosilnih vrvi skoraj dva meseca do konca januarja ni vozila, znova pa so jo morali zaustaviti pred dnevi zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa. A tudi snega je bilo premalo, saj umetnega zasneževanja na planini nimajo. V letošnji zimi tako smučišče sploh ni obratovalo.

Stari vrh: katastrofalna sezona

Direktor Smučarsko-turističnega centra Stari vrh Tomaž Trobiš je letošnjo smučarsko sezono ocenil kot katastrofalno. »Obiska smo imeli za približno tretjino manj kot v pretekli smučarski sezoni, pa že lanska ni bila dobra.« Kot opaža, se tudi sicer število smučarjev iz leta v leto zmanjšuje, kar pripisuje tudi temu, da je danes to mogoče za marsikoga precej velik strošek. »To se pozna pri nakupu vozovnic, saj prodamo vse več urnih vozovnic in vse manj dnevnih.« V letošnji smučarski sezoni, ki so jo sklenili 24. februarja, so tako našteli 52 obratovalnih dni in 11 tisoč smučarjev, lani so imeli sedemdeset obratovalnih dni in trideset tisoč smučarjev. Trobiš zato pričakuje, da bo izguba precej visoka, saj so po njegovi oceni stroški za vsaj petdeset odstotkov presegli prihodke.

Soriška planina: ukrepali prej kot vlada

Direktorica Turističnega centra Soriška planina Polona Golija je zadnjo sezono ocenila kot zelo slabo. Zaradi koronavirusa so jo sklenili predčasno – 13. marca. »Za zaprtje smučišča in gostinskih objektov smo se odločili že pred odlokom vlade. Zdravje in varnost zaposlenih in njihovih družin sta na prvem mestu,« je dejala in dodala, da bi glede na dobre pogoje sicer lahko smučali vse do konca marca. Obratovali so 76 dni, medtem ko jih po navadi naštejejo od 90 do 105. »Dnevnih smučarjev je bilo kar od trideset do štirideset odstotkov manj kot v prejšnjih letih, predvsem zaradi majhnega števila delujočih naprav od decembra do februarja.« Veliko stroškov so jim povzročili umetno zasneževanje in visoke temperature, vse naprave pa so lahko zagnali šele v začetku marca, ko so dobili prvo konkretno pošiljko snega. Izguba bo po besedah Golijeve precejšnja, podrobne izračune še pripravljajo.

Cerkno: za tretjino manjši obisk

Slabo sezono so imeli tudi na Cerknem. Kot pravijo, je ta čas o finančnih rezultatih še prezgodaj govoriti, a zagotovo ne bodo najboljši. Sezono so kljub pravi zimski idili sklenili že 13. marca, prav tako zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja v času epidemije covida-19. V 83 dneh obratovanja so našteli dobrih 57 tisoč obiskovalcev, kar je 35 odstotkov manj kot v prejšnji sezoni, ko so imeli skoraj devetdeset tisoč smučarjev in 96 smučarskih dni. Na manjši obisk sta poleg krajše sezone vplivala tudi pomanjkanje naravnega snega in postopno odpiranje prog glede na vreme in s tem povezane pogoje zasneževanja.