Vlada razširila krog upravičencev do državne pomoči
Vlada je v predlogu mega protikoronskega zakonskega paketa, ki ga je sprejela včeraj, še razširila krog upravičencev do državne pomoči za blažitev posledic epidemije okužbe z boleznijo covid-19.
Ljubljana – Poleg gospodarskih subjektov, delavcev in upokojencev bodo pomoči države po novem deležni tudi študenti, družine s tremi ali več otroki ter prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Predlog zakona o interventnih ukrepih je vlada že poslala v obravnavo v državni zbor po nujnem postopku, ukrepi pa naj bi veljali od 1. aprila do 31. maja z možnostjo podaljšanje vseh ali dela ukrepov. Njihova skupna vrednost je sicer zdaj ocenjena na tri milijarde evrov, je na popoldanski novinarski konferenci razložil predsednik vlade Janez Janša. Kot je poudaril, so ukrepi namenjeni reševanju življenj, zdravja in ohranjanju drugih vitalnih zmogljivosti države, kot so gospodarstvo, javne storitve, šolstvo, znanost in druge.
Krizni dodatek tudi študentom
Med sprejete interventne ukrepe je Janša med drugim nanizal zamrznitev plačevanja socialnih in nekaterih drugih prispevkov, skrajšanje plačilnega roka za plačila iz proračuna na osem dni, delno neobdavčeno nagrajevanje za tiste, ki v času epidemije redno delajo, in dodatno nagrajevanje za tiste, ki so zaradi epidemije najbolj izpostavljeni.
Upokojenci s pokojnino do 700 evrov bodo prejeli od 130 do 300 evrov kriznega dodatka, rednim študentom ter prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka pa 150 evrov. Vlada predlaga, da bi velike družine s tremi otroki poleg obstoječega dodatka prejele še dodatnih 100 evrov, družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov.
Za čas trajanje epidemije zakon predvideva tudi 30-odstotno znižanje osnovne plače funkcionarjem.
Počivalšek: Pomagamo vsem
»Naš cilj je jasen: ohraniti želimo vsa podjetja in delovna mesta, tudi samozaposlenim zagotoviti finančno pomoč in oporo, da lažje prebrodijo krizo,« je ob predstavitvi ukrepov za gospodarstvo poudaril resorni minister Zdravko Počivalšek. »Pozabili nismo nikogar – od velikih, srednjih, malih in mikropodjetij do samozaposlenih,« je dodal. Pojasnil je še, da vlada že pripravlja tudi drugi paket ukrepov.
V predlogu zakona je predvideno, da bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi epidemije ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenih hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. Ti delavci bodo v času trajanja ukrepov upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne plače v zadnjih treh mesecih, pri čemer bo celoten znesek poravnala država, prav tako vse socialne prispevke. Upravičenci po tem zakonu so gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki, ki zaposlujejo delavce. Samozaposleni bodo lahko socialne prispevke za naslednje tri mesece poravnali z dvoletnim zamikom. Odlog prispevkov se bo izvršil avtomatično.
Delodajalci bodo oproščeni plačila prispevkov za april in maj za tiste zaposlene, ki še vedno delajo, v celoti jih bo krila država. Bodo pa lahko delodajalci vsakemu takemu zaposlenemu s plačo, manjšo od trikratnika minimalne plače, plačali mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki bo oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Temeljni dohodek za samozaposlene
Vlada za samozaposlene in enoosebne gospodarske družbe, ki zaradi epidemije ne morejo poslovati ali pa so jim bistveno padli prihodki (v marcu vsaj za 25 odstotkov, aprila in maja vsaj za 50 odstotkov), o čemer se morajo izreči v posebni elektronski aplikaciji prek e-davkov, uvaja temeljni dohodek – za marec 350 evrov, za april in maj pa po 700 evrov. Obenem jim bo država krila tudi vse pripadajoče prispevke za socialno varnost. V primeru zlorabe oziroma podane neresnične izjave glede upada dohodka zaradi epidemije bo moral prejemnik temeljnega dohodka vrniti trikratnik izplačila skupaj z zamudnimi obrestmi.
Odlog plačevanja posojil
Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju bo zavezancem tudi omogočil, da bodo lahko davčne obračune za lani oddali dva meseca pozneje – do 31. maja, na konec maja pa se prestavlja tudi rok za oddajo letnih poročil Ajpesu za leto 2019.
Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za 12 mesecev. Tudi za kreditojemalce, ki najemajo kredit pri slovenskem podjetniškem skladu ali regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, lahko velja odlog plačila za 12 mesecev, je napovedal Počivalšek. Kadar je upnik javni organ, se plačilni rok lahko podaljša za 60 dni, navedeni rok pa ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi konca epidemije, je dodal.
Iz državnega integralnega proračuna bodo zagotovili tudi sredstva za spodbujanje naložb iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Namenjena bodo podpori raziskovalno-razvojnim projektom in naložbam v raziskave, razvoj in proizvodnjo cepiv, zdravil in zaščitne opreme. Postopki za izbor operacij se bodo izvajali v obliki javnih razpisov, javnih pozivov ali neposredne sklenitve pogodbe, je razložil gospodarski minister.
Omogočen bo tudi enoletni odlog odplačevanja posojil, upravičenci pa so gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kmetje, društva, zadruge in ustanove, samozaposleni in fizične osebe, če so državljani Slovenije. Vlogo bodo morali na svojo banko nasloviti sami.
Temeljni dohodek tudi za kmete
Enak temeljni mesečni dohodek kot za samozaposlene je predviden tudi za kmete, ki v času epidemije zaradi bolezni ali drugih razlogov ne bi mogli opravljati svoje dejavnosti, je razložila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Ti kmetje bodo v celoti oproščeni tudi plačila socialnih prispevkov. Med predvidenimi ukrepi za kmete so tudi oprostitev plačila akontacije dohodnine in katastrskega dohodka. »Zakon tudi nalaga javnim zavodom, da morajo nabaviti najmanj 50 odstotkov v Sloveniji pridelanih in predelanih kmetijskih pridelkov in živil,« je poudarila ministrica. Med ukrepi je tudi oprostitev plačila vodnega povračila za gojitelje rib.
Bankam bo dano poroštvo
Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da je celoten zakonski paket ocenjen na tri milijarde evrov za dobra dva meseca, končni znesek pa bo odvisen od hitrosti širitve virusa. Znesek tri milijarde evrov se nanaša na celotne javne finance, torej proračun, zdravstveno in pokojninsko blagajno ter na občinske proračune, je dodal. Proračun bo kril vse dodatne odhodke pokojninskemu in zdravstvenemu zavarovanju, tudi občinam, gospodarstvu pa na način, da bo oproščeno plačila akontacije davka od dohodka pravnih oseb in dohodnine ter akontacije davka od dejavnosti, je dejal minister Šircelj.
Dano bo tudi državno poroštvo bankam tistim podjetjem, ki jim je bilo onemogočeno poslovanje zaradi sprejetih ukrepov za zajezitev širjenja epidemije. Celotnega poroštva je dvesto milijonov, vsota pa je ocenjena na podlagi danih kreditov in ob upoštevanju dejstva, da so bile banke pred leti sanirane in slabih kreditov ne bi smele imeti več veliko, je razložil Šircelj.
Šircelj je še napovedal, da lastniki nepremičnin zaradi sprememb na nepremičninskem trgu ne bodo prejeli obvestil o novem vrednotenju nepremičnin, njihovo izdajo so namreč preložili.