Kako kratek je zgodovinski spomin – epidemije na Žirovskem

Ali še kdo od sedanjih generacij ve, kaj se je v Žireh dogajalo po prvi svetovni vojni? Ni bilo dovolj, da je več kot 150 fantov in mož – Žirovcev umrlo v krvavi svetovni moriji. Od tega je umrlo 49 mož, ki so doma na večjih ali manjših posestvih zapustili žene in otroke. Takrat je samo zaradi te vojne na Žirovskem ovdovelo 49 žena, brez očeta pa je ostalo 250 otrok. Sledila je revščina, lakota in pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin. Na nešteto domačijah so za delo ostale samo ženske in otroške roke. Včasih je veljal pregovor: »Ko ima hudič mlade, jih ima naenkrat veliko!«

Ni bila dovolj svetovna morija, prišle so še hude bolezni in epidemije, ki se povzročile še več revščine, gorja in žalosti. Sprašujem se, kako lahko človek sploh vse to prenese?

Vojna se še ni povsem končala, ko je v Žireh prišlo do prve smrti zaradi španske gripe. Dne 22. 10. 1918 je kot prva za to nalezljivo boleznijo umrla Marija Primožič, rojena Pivk, žena trgovca s čipkami Antona Primožiča. Stara je bila 46 let. Sledila je 4-letna Alojzija Grošelj, Hribčerjeva iz Dobračeve, nato leto in pol star Glažerjev Vinko Gantar, nato enako stara Julijana Pivk, Javrnčkova iz Sela. Sledilo je še osem otrok v starosti do 12 let, nato 51-letna Neža Zajc iz Vrsnika, 27-letna Marija Kopač iz Nove vasi, 51-letna Marija Seljak iz Žirovnice, 48-letni Blažičkov Jakob Demšar iz Žirov, 30-letna Katarina Filipič, Brcetova z Mrzlega Vrha, 47-letna Ivana Kavčič, Možinetova iz Koprivnika, 52-letni Jakob Vehar, Martincov iz Dolenjega Vrsnika, 76-letni Martin Krvina, Martencetov iz Žirovskega Vrha, in 36-letni Franc Kosmač, Kokljev z Ledinice. Na Vrhu Svetih Treh Kraljev je vpisana le ena smrt zaradi španske gripe, in sicer 49-letni Janez Malavašič, Gračenov iz Hleviš. Na območju Ledin pa je bilo huje, umrlo je sedem oseb: 19-letna Katarina Frelih, 61-letna mežnarjeva žena Uršula Brence iz Krnic, 11-letna Marija Sedej, mežnarjeva hči iz Ledin, 61-letni gospodar pri Belinu v Mrzlem Vrhu, 39-letni Ivan Eržen iz Ledin. Ivan je bil orožniški vicestražmojster v Dalmaciji. Umrl je tudi 10-letni Filip Lapajne in 20-letna Špičkova Jera Fortuna iz Govejka. 'Španka', kot so ji rekli, je pobrala kar 29 življenj. Zadnja dva sta umrla marca 1920, torej je bolezen kosila leto in pol.

Ko je bila španska gripa na višku svoje košnje, pa so se pojavile črne koze. Baje je koze prebolel Selak iz Jarčje Doline, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva. Verjetno ne vedoč, da še raznaša viruse črnih koz, je imel najprej stike z domačimi. Prva je umrla zaradi črnih koz njegova najmlajša hči Frančiška, stara štiri leta, nato pa 20-letna Brezarjeva Neža Oblak iz Jarčje Doline. Sledil je enomesečni dojenček Viktor Demšar in kmalu še njegova 33-letna mati Ivana, Cepinova iz Žirov. Sledilo je še 14 oseb, otrok in odraslih, različnih starosti, moški in ženske, največ s Sela in Dobračeve. V pol leta, od februarja 1919 do sredine junija, je umrlo 17 oseb. Zadnji izbruh črnih koz v Evropi je bil na Kosovu leta 1972, ko je prinašalec prišel z romanja v Meko. Proti črnim kozam se danes ščiti prebivalstvo z obveznim cepljenjem.

Ko bi vsi preživeli Žirovci vedeli, kaj ji še čaka! Najhujše je šele prihajalo! Izmučena in slabo prehranjena telesa in nezadostna skrb za higieno je povzročila tretjo močno nalezljivo bolezen krvavo grižo, to je bakterijska okužba prebavil, ki se danes uspešno zdravi z antibiotiki. Prva žrtev te okužbe je bil 4. 8. 1920, 5-letni Franc Govekar, Žunarjev iz Nove vasi. Samo do konca avgusta je umrlo 43 Žirovcev, največ otrok, pa tudi starejši, moški in ženske, septembra meseca pa še naslednjih enajst. Skupno je na Žirovskem v dveh mesecih umrlo 58 oseb. Stari ljudje so vedeli povedati, da je bilo na Dobračevi nekatere dni tudi do pet ali več pogrebov. Že tako zdesetkano število Žirovcev se je še dodatno zmanjšalo za eno celo generacijo. Vedeti moramo, da v tem času zdravstvo še ni bilo razvito, v Žireh ni bilo zdravnika. Ljudje so se verjetno organizirali in poskušali omejiti stike in gibanje. Žal v raznih kronikah o tem obdobju ni skoraj nič napisanega. Podatke o smrtih in vzrokih za smrt sem črpal iz Mrliške matične knjige in svoje Zbirke rodoslovnih podatkov, ki šteje 125 tisoč oseb.

Zakaj sem v tem trenutku začel zbirati te podatke? Pandemija, ki jo je razglasila Svetovna zdravstvena organizacija, dogajanje na Kitajskem, v Italiji, drugod po svetu in pri nas mi daje občutek, da se ljudje ne zavedajo nevarnosti nalezljivih bolezni. Seveda niso več nevarne zgoraj omenjene nalezljive bolezni, ker za te obstajajo zdravila, pojavljajo pa se nove in nove neznane virusne okužbe, na katere znanost še nima odgovora. Ali se vsi mi zavedamo nevarnosti? Mislim, da ne. Špekulirati z dejstvom, da Slovenijo ne bo dosegla, je naivno. Mlačen začetni pristop k sprejemanju zaščitnih ukrepov je povzročil, da smo v Sloveniji v samem vrhu okužb na število prebivalcev. Od žirovskih epidemij leta 1918, 1919 in 1920 je minilo sto let, v tem času pa se je svet spremenil. V sedanjem času bo vsaka epidemija dobila razsežnosti pandemije, k temu pripomore način življenja in moderna prevozna sredstva.

Ko poslušam in ocenjujem sprejete ukrepe, menim, da bi morali biti od vsega začetka ostrejši. Koliko skrbi in sredstev bi prihranili, če bi bila številka okuženih v Sloveniji manjša. Koronavirus jim je ušel iz možnosti nadzora. Borili se bomo lahko le še s posledicami.

Ko sem se v soboto zvečer peljal po Poljanski dolini, sem videl pred gostinskimi lokali veliko avtomobilov. Njihovi lastniki so vsi potencialni prejemniki in prenašalci virusa. Tudi v občinah, pa četudi še ni zaznane okužbe, bi morali postaviti krizne štabe, ki bi sprejemali lokalne ukrepe, tudi sprejemati Odloke o zapiranju lokalov, postopke nakupov in oskrbe nemočnih itd. Občinski veljaki, zganite se! Po toči zvoniti bo prepozno, ne dovolite, da se ponovijo leta 1918, 1919 in 1920.

Janez Jereb, Žiri