Odlična samopomoč

Somerset Maugham, znameniti angleški pisatelj in dramatik, velja za enega najbolj plačanih piscev v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Čeprav do desetega leta sploh ni znal maternega jezika, tega v njegovih delih še zdaleč ni opaziti. Rodil se je namreč v Parizu 1874, kjer je bil njegov oče v diplomatski službi. Starša sta mu zgodaj umrla in zato je zanj skrbel stric, zelo puritanski Anglež, ki mu je kar naprej pridigal, kako mora uspeti v življenju. Deček, ki je sicer rahlo jecljal, je bil ambiciozen in zelo zvedav. Kot študent se je kmalu začel uveljavljati na medicinski fakulteti. Med študijem v Heidelbergu se je posvečal umetnosti, nemščini in filozofiji, vendar je stric vztrajal, da medicino zaključi. Svoj prvi roman Liza of Lambeth/Liza iz Lambetha je izdal 1897, ko je kot mlad zdravnik služboval v bolnišnici v londonski delavski četrti Lambeth.

Roman se ni dobro prodajal, pa se je Maugham domislil: V nekaj londonskih časnikih je izšel oglas: Mlad milijonar, navdušen za šport, kultiviran, muzikalen, spravljiv in občutljiv značaj, bi želel poročiti mlado dekle, ki pa mora biti v vseh pogledih takšno kot junakinja v romanu W. S. Maughama … Prva izdaja je pošla v tednu dni.

Maugham se je odločil, da opusti zdravniški poklic in se posveti le pisanju. Zelo dobro je poznal angleško družbo, prepade med posamičnimi sloji ljudi, zlo dvojne morale in okostenelo ozkost. Nekoč je strupeno rekel: »Kaj lahko človek ve o Angliji, če pozna le Anglijo?« Njegove imenitne kratke zgodbe in romani so se dobro prodajali, njegova dela je uprizarjalo več londonskih gledališč. O svojem pisateljskem uspehu je nekoč rekel:

»Napisal sem skoraj sto zgodb in pri tem ugotovil … Avtor res lahko govori o sreči, če dobi idejo za zgodbo in jo napiše točno v tistem trenutku, da jo izžme do zadnje kaplje, da posrka vse, kar je skritega v njej. Potem bo sredi lastnih meja popolna. Popolnost pa dosežemo le redkokdaj.«

Izkušeni popotnik in poznavalec sveta je umrl v Nici 1965. Slovenski prevodi njegovih romanov: Ostrina britve, Človeške vezi, Pisani pajčolan …

Zeliščne palačinke kot praznična predjed

Za 4 osebe potrebujemo:

Za palačinke:

120 g moke, pol čajne žličke pecilnega praška, 1 jajce, rahlo stepeno, 25 ml mleka, 20 g svežih zelišč (peteršilj, bazilika, drobnjak), 1 čajno žličko zdrobljenega črnega popra, stopljeno maslo

Za avokadovo maslo:

1 manjši zrel avokado, 60 g masla, 1 žlico limoninega ali limetinega soka, pol žličke zdrobljenih zrn črnega popra

Moko s pecilnim praškom presejemo v večjo skledo in v sredi naredimo jamico. Jajce, mleko, zelišča in poper zmešamo, postopno dodajamo moki in stepemo v gladko testo, ki naj počiva četrt ure. Segrejemo ponev za palačinke in s čopičem nanesemo stopljeno maslo. Palačinke naj bodo tenke. Dajemo jih na toplo, dokler ne porabimo vsega testa. Za avokadovo maslo zmešamo vse sestavine v gladko zmes, namažemo palačinke, jih dvakrat prepognemo, okrasimo z nastriženim drobnjakom in ponudimo s kozarcem kefirja.

Pa dober tek!