Ranljive skupine

Ranljive skupine ljudi so tiste, na katere pogosto pozabimo. Upam, da so minili časi, ko so te ljudi imeli zaprte doma, ker so se jih sramovali, ker niso bili družbeno koristni, ko so na cesti s prstom kazali za njimi ali preprosto ni bilo toliko institucij, kjer bi lahko našli svoj prostor za delo in življenje. Ranljive skupine so vsi, ki imajo kakršnekoli motnje v razvoju, invalidi, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, duševno prizadeti, tudi zelo ostareli ljudje. Nekateri se s takšnimi motnjami rodijo, drugi jih pridobijo. Prav zavedanje, da lahko vsak zdrav in normalno sposoben v trenutku nesreče, bolezni ali le preprostega klika v možganih postane gibalno oviran, pomoči potreben in odvisen od drugih, nas mora opominjati, da so še kako del nas in družbe kot celote. Če so se takšni ljudje včasih raje skrivali, bolje rečeno so jih skrivali njihovi svojci, se zdi, da so danes povabljeni v družbo na vsakem koraku, bodite del nas, mi vas potrebujemo ravno tako, kot vi nas.

Danes se različne institucije zelo pogosto ukvarjajo s projekti. Projekti imajo najrazličnejše teme in vsebine, mnogi med njimi so financirani z evropskimi sredstvi. To zelo radi slišimo, čeravno vsi, ki smo tako ali drugače v tako delo vpeti, vemo, da je vsak projekt zelo velik birokratski zalogaj, ki terja potrpežljivost, iznajdljivost, natančnost in predvsem čas. Ti projekti so odobreni s strani evropskih služb ali pa niso. Vse nekako točkujejo, ovrednotijo in ocenijo. Če so v projektu vključene tudi ranljive skupine ljudi, imamo mnogo več možnosti, da bo ideja oziroma projekt odobren.

V zadnjem letu se sama nekoliko več ukvarjam s slepo in slabovidno populacijo. V enem od projektov so dijaki na slikah upodobili alpski svet v reliefni, 3D-tehniki. Povsem naključno smo prišli na idejo, da bi lahko to predstavili tudi slepi in slabovidni populaciji. Tako sem stopila v stik z Zavodom Iris, ki na nacionalni ravni skrbi za izobraževanje in podporo slepi in slabovidni mladini. Pripravili smo kratke opise slik v brajici in tako je običajna razstava slik primerna tudi za tovrstno populacijo. Ob odprtju so bili prisotni stanovski člani tovrstnega društva s Primorske. Kdorkoli ima opravka z ranljivimi skupinami ljudi, bo verjetno lahko povedal, da sta hvaležnost in navdušenje, ki ju dobimo v stiku z njimi, tako velika, da bi vsakomur svetoval, srečuj take ljudi, naredi jim veselje. Na koncu ne boš vedel, kdo je bolj srečen in kdo je prejel več, ti ali oni. Najbolj prava ugotovitev bi bila oba in prav to je razlog, da je še kako potrebno, da so taki ljudje med nami. Ves čas, na avtobusu, koncertu, v trgovini, tekmi, kinodvorani, povsod.

Če poznate kakšnega slepega ali slabovidnega, peljite ga v Bohinj. V tamkajšnjem Centru Triglavskega narodnega parka lahko v priročni razstavi slik otipajo, kakšna je alpska pokrajina.