Ko se vse vrti okrog hrane ...

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Zanimivosti / petek, 24. januar 2020 / 21:20

V blejski knjižnici so na prvem pogovoru v sklopu Odprtih pogovornih večerov gostili Dragico M. Sternad Kenda iz Zasipa, avtorico knjige Motnje hranjenja, s katero so odprli perečo temo, ki prizadene veliko mladostnikov, pa tudi odraslih.

Bled – Iztočnice za pogovor o anoreksiji, bulimiji in kompulzivnem prenajedanju je pripravila psihoterapevtka Barbara Prassel, ki je vodila pogovorni večer v blejski knjižnici. Opozorila je, da danes živimo v družbi, v kateri je telo osrednje orodje samopodobe, zato mora biti zdravo, fit, lepo ... Vse to vodi tudi v motnje hranjenja, s katerimi se je po podatkih iz raziskave Evropske zveze za možgane v letih od 2005 do 2013 spopadalo tudi 0,3 odstotka populacije v Sloveniji. V obdobju, ki ga je zajela raziskava, je bilo po besedah Barbare Prassel pri osebnih zdravnikih obravnavanih 259 anoreksičnih in bulimičnih pacientov letno. »Pri tem je treba upoštevati, da gre za bolezen, pri kateri se ljudje težko izpostavijo oziroma je prej obratno, to skrivamo. Zanjo se pogosto izve šele takrat, ko je že kritično oziroma je potrebno bolnišnično zdravljenje,« je razložila Barbara Prassel. V Sloveniji je po podatkih raziskave 1109 tovrstnih bolnišničnih zdravljenj na leto. »Od tega je 43 odstotkov pacientov starih med 15 in 19 let, 23 odstotkov pa med 10 in 14 let.« Kar 90 odstotkov pacientov je ženskega spola.

»Motnje hranjena so resne in tako jih je treba tudi obravnavati,« je ob tem poudarila Dragica M. Sternad Kenda in opozorila, da je te težave pri mladostnikih težko odkriti, saj prizadeta oseba stori vse, da bi jih prikrila. »Ob tem se je treba zavedati, da so prehranske navade najstnikov pogosto nenavadne, zato manjši odkloni niso nič posebnega,« je pojasnila in navedla nekaj opozorilnih znakov, ki lahko nakazujejo na razvoj motenj hranjenja. Na to lahko posumimo, ko telesna teža ostaja nespremenjena ali se celo zmanjšuje v obdobju, ko bi se morala povečevati, dekleta se zdijo sama sebi debela, čeprav so suha, bruhanje pa prikrivajo tako, da pustijo dolgo teči vodo v kopalnici. Zato staršem svetuje, da so pozorni na te znake in si vzamejo čas za pogovor z otrokom. Razumevanje problema s strani družine ali prijateljev lahko predstavlja pomemben dejavnik pri zdravljenju, je pojasnila Sternad Kenda.

O motnjah hranjenja po njenih besedah govorimo takrat, ko hrana postane stvar, okrog katere se vrti večina misli ter vodi v boje s samim seboj in vzbuja slabo vest. »Veliko ljudi hrano občasno uporablja za preganjanje dolgčasa, odganjanje žalosti ... A to niso motnje hranjenja. Motnje hranjenja so kompleksen problem, ki se kaže kot izguba nadzora nad lastnim hranjenjem,« je pojasnila Sternad Kenda. Nekateri ljudje poskušajo prek hrane obvladovati praznino, strah, nezadovoljstvo in druge probleme. »S pretiranim uživanjem ali izogibanjem hrani se izognejo problemom, ki se jim zdijo nerešljivi.« Za motnje hranjenja po njenih besedah nikoli ne obstaja en sam vzrok, ampak gre vedno za prepletanje med kulturnimi, družinskimi in osebnimi lastnostmi posameznika. Pomembno je, da se težave prepoznajo čim bolj zgodaj in se takoj poišče pomoč, saj je tako pomoč učinkovitejša. »Okrevanje je pogosto dolgotrajen proces; po mnenju strokovnjakov traja tako dolgo, kolikor dolgo so trajale motnje hranjenja.« Kot opozarja Sternad Kenda, gre pri motnjah hranjenja za zapletenejšo odvisnost, kot je odvisnost od drugih substanc. »Medicinska obravnava anorektično telo vedno tehta in prisilno hrani. 'Nevarne' substance tako ne moremo prenehati uživati, ampak je pri hranjenju treba najti pravilno ravnotežje.« Zdravljenje je mogoče le, če najdemo vzroke za motnje hranjenja. »Zato je za mnoge le malo upanja za ozdravitev,« z obžalovanjem ugotavlja Sternad Kenda.

Po njenem prepričanju kot družba premalo opozarjamo na te težave, kar za mladino ni dobro. V šoli je vse osredotočeno na uspeh, staršem pa primanjkuje časa za otroke, ker pozno prihajajo iz služb. »Čas pa teče, in bolj ko se izgubljamo v odvisnosti, težje je priti ven,« je opozorila Sternad Kenda, ki opaža, da si starši vzamejo premalo časa za otroke in preveč zahtevajo od njih. »Osnova, da pravočasno prepoznamo težave, je predvsem pogovor in vzpostavitev popolnega medsebojnega zaupanja,« zato svetuje Sternad Kenda.