DeSUS in Erjavec
Kar poldrugo desetletje je Karl Erjavec poosebljal DeSUS, demokratično stranko upokojencev, po sobotnem kongresu pa je dolgoletnega predsednika prepričljivo porazila Aleksandra Pivec. Po sedmih predsednikih, od katerih je bil Karl Erjavec v sedlu štiri mandate, zdaj vajeti prevzema ženska, članica stranke pet let, sicer pa aktualna ministrica za kmetijstvo v vladi Marjana Šarca.
Stranka DeSUS ima 29-letno tradicijo, od leta 1990 so jo pred Karlom Erjavcem vodili Ivan Sisinger, Rado Lipič, Jože Globačnik, Janko Kušar in Anton Rous. Nobeden od njih ni bil tako prepoznaven kot Karl Erjavec. Stranka se je pod njegovim vodenjem vsakokrat prebila v parlament, on sam pa je od leta 2004 sodeloval tudi v vseh dosedanjih vladah. Veljal je za zelo trdoživega politika, v šali so ga omenjali tudi kot »teflonskega« politika, saj se je v petnajstih letih obdržal v vseh vladah, preživel interpelacijo, tudi kadar je odstopil, se je znova vrnil v naslednjo vlado. V prvi vladi Janeza Janše je bil obrambni minister, ko je tudi dokončal mandat, čeprav je takrat javnost začela pretresati afera Patria. V naslednji vladi, ki jo je vodil Borut Pahor, je bil minister za okolje. Odstopil je, ko so ugotovili nepravilnosti glede ločevanja odpadkov, sam se je pogosto pošalil, da so ga iz te vlade odnesle »kante«. Njegov naslednji ministrski položaj je bil v resorju zunanje politike, v zdajšnji vladi Marjana Šarca je ponovno obrambni minister. Kazalo je, da se mu je položaj zamajal zaradi predčasnega odhoda slovenskih vojakov iz Iraka po iranskem bombnem napadu na vojaško bazo, kjer so delovali, vendar je Erjavec, še preden naj bi se o tem z njim pogovoril premier Šarec, napovedal, da bo po porazu na kongresu stranke DeSUS odstopil tudi kot minister. Špekulacije, ali bo morda po nezaupanju na kongresu ustanovil svojo stranko, je zanikal in zagotovil, da bo stranki DeSUS ostal zvest še naprej, umaknil pa naj bi se iz javnega življenja.
Če bo ostalo pri tem, se je Erjavčeva doba s porazom na kongresu iztekla. A kako to, da je izgubil v stranki? Ga je imelo članstvo dovolj, se jim je zdelo, da je že predolgo na vrhu stranke, je razklanost v DeSUSu nakazovala potrebo po spremembi? Vsemu temu bi lahko pritrdili. Nemara je del odgovora tudi v tretjem igralcu na kongresni sceni, Jeseničanu Borutu Stražišarju, ki je bil v dvoboju med Erjavcem in Pivčevo videti kot nepomembna stranska oseba. Toda da se je pojavil kot kandidat, ki so ga podprli gorenjski odbori, kaže na to, da je Erjavec tudi doma, na Gorenjskem, izgubil zaupanje in da stranka ni bila več zadovoljna z njegovim delom.