Ohranjajo svoje korenine

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2020 / 10:51

V Škofji Loki že več kot četrt stoletja deluje eno od desetih hrvaških društev. Društvo Komušina s svojimi dejavnostmi ohranja narodno identiteto priseljencev hrvaških korenin, v zadnjih treh letih pa z vključevanjem v mednarodne projekte skrbi za krepitev vloge tudi drugih narodnosti z območja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji.

Komušina je hrvaška regija okoli mesta Teslić v Bosni, od koder so se prebivalci priseljavali v Slovenijo že v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prvi val so predstavljali ekonomski migranti, ljudje so v Sloveniji iskali priložnost za delo in zaslužek. V drugem valu na začetku devetdesetih let je ljudi v Slovenijo prignala vojna. Zdaj prihaja že tretji val, ko ljudje spet iščejo priložnost za boljše življenje, pojasni Damir Hauptman iz hrvaškega kulturnega društva Komušina v Škofji Loki.

»Svoje člane imamo v občinah Škofja Loka, Železniki in Tržič, skratka v krajih, kjer so naši ljudje že pred desetletji našli delo v industriji,« pa pove predsednik društva Komušina Pejo Mijatović, tudi sam priseljenec prvega ekonomskega vala, ki bo vsak čas izpolnil polno pokojninsko dobo. Društvo Komušina so v Škofji Loki ustanovili leta 1993, v največji meri za pomoč beguncem, rojakom v nesreči. Tudi sicer to skupnost, ki jo zaznamuje trojni občutek identitete (povezanost z Bosno, Hrvaško in Slovenijo), odlikuje močna solidarnost. Slovenijo pojmujejo kot deželo, ki jih je sprejela in jim omogočila dostojno življenje, Hrvaško kot matično domovino hrvaškega naroda iz Bosne in Hercegovine, Bosno pa kot domači kraj, kamor hodijo obiskovat sorodnike. Sorodnikom tudi pomagajo, najbolj odmevna je bila pred leti pomoč ob katastrofalnih poplavah v Bosni. Društvo svojim članom omogoča široko dejavnost, najbolj izstopa kulturna, ki jim omogoča ohranjati njihovo identiteto. Imajo svojo folklorno skupino, družijo pa se pri športu, ročnih delih, planinstvu, Damir Hauptman navaja tudi hrvaške filmske večere, ki jih organizirajo s Slovensko kinoteko, kar jim omogoča ohranjaje stika z maternim jezikom in kulturo.

Pred poldrugim desetletjem jim je Občina Škofja Loka dala v uporabo prostore v nekdanji vojašnici. »Naša ambicija pa je, da bi zgradili lasten kulturni dom, ki bi predstavljal bazo za Hrvate in druge priseljence v Slovenijo, kjer bi se lahko družili,« pove Pejo Mijatović. Potreba po večjem centru, ki bi ga lahko zgradili tudi s pomočjo donacij iz Hrvaške, se je najbolj pokazala, ko so pred dvema letoma organizirali mednarodno konferenco in niso mogli na enem mestu zagotoviti niti prenočitev svojih gostov. Damir Hauptman spomni, da je šlo za projekt pod naslovom Manjšinske organizacije v razmišljanju in oblikovanju prihodnosti EU, ki ga je sofinancirala Evropska komisija v programu Evropa za državljane. Organizator je bilo društvo Komušina v sodelovanju z Občino Škofja Loka in šestimi mednarodnimi partnerji iz petih držav – Bolgarije, Latvije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije – pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja.

V mednarodnih projektih sicer sodelujejo tri leta, dodaja Hauptman, pri čemer želijo biti zgled in pomoč ostalim priseljenskim društvom. Pri tem želijo animirati zlasti mlajšo generacijo. Sodelovali so še v treh mednarodnih projektih. Eden od njih je Tri kubika kulture (Trije kubiki kulture) Kulturna raznolikost bogati in združuje, namenjen večji socialni vključenosti pripadnikov ranljivih družbenih skupin na področju kulture v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2016 in 2017. Projekt Mobilnost za manjšine pa je sofinanciral Erasmus+, preko njega pa so s HKUD Komušina drugod po Evropi iskali večje znanje za boljšo integracijo in ureditev statusa priseljencev v Sloveniji. Lani je društvo kot partner sodelovalo tudi v projektu Manjšine – dodana vrednost EU, ki ga je sofinancirala Evropska komisija skozi program Evropa za državljane.