Koloman de Manswerd, župnik iz Kranja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (231)

Leta 1434 je v Kranju umrl župnik Koloman de Manswerd. Podatki o njegovem rojstvu niso znani, vendar pa naj bi bil najpomembnejši župnik v obdobju srednjega veka v Kranju. Po obdobju italijanskih župnikov iz oglejskega patriarhata je bil eden od prvih, ki je izhajal iz nemškega plemstva. Mesto kranjskega župnika je bilo tedaj zelo ugledno in Kranj je pridobil osebnost z odličnimi referencami – Koloman je bil namreč tudi generalni vikar oglejskega patriarhata in kanonik v Strassburgu na Koroškem.

Okoli leta 1426 je v Kranju sezidal novo župnišče in zastavil prenovo stare romanske cerkve v gotskem stilu. K obstoječi cerkvi je dal dozidati gotski prezbiterij z dolgim ali meščanskim korom, ki je s svojo premišljeno kompozicijo eden najlepših, prvi take vrste na Gorenjskem. V naslednjih letih, tudi po Kolomanovi smrti, je sledila še prenova cerkvene ladje in postavitev zvonika. Prišlo je do spora med Celjsko in Habsburško gospodo, v katerega je bil vpleten tudi Kranj. Leta 1442 so celo zabeleženi vdori vojaških čet Ulrika II. Celjskega, ki so oplenile cerkev, vendar so Kolomanov arhitekturni projekt nadaljevali drugi in ga tudi dokončali. Danes sodi kranjska cerkev med osrednje spomenike gotske arhitekture pri nas.

Prve cerkvene stavbe v Kranju segajo v čas ob koncu osmega stoletja. Arheološke raziskave kažejo, da je takrat v Kranju obstajal sakralni objekt, zgrajen po vzoru krstilnic v Ogleju in Gradežu. Kasneje (verjetno v desetem stoletju) nastane kranjska pražupnija, ki jo je ustanovil oglejski patriarh. Cerkev iz takratnega obdobja ni ohranjena, ker so jo porušili Madžari. Takratna župnija je obsegala vasi od Podbrezij na zahodu do Šenčurja na vzhodu ter od vznožja Storžiča na severu do Save na jugu. Kasneje se je obseg zaradi močnega vpliva zemljiških gospodov in tekmovanja s sosednjimi župnijami (Preddvor, Šenčur) zmanjšal le na Kranj z ožjo okolico. Župnijo in cerkev so vzdrževale bratovščine in kasneje beneficiji, ustanove z lastnim premoženjem (npr. s podložniki, zemljišči).

Naziv kranjskega župnika si je leta 1511 nadel tudi ljubljanski škof Krištof Ravbar. Zaradi ponavljajočih se epidemij kuge in turških vpadov so v 15. stoletju zgradili cerkev sv. Fabijana in Boštjana na Pungertu, v 16. stoletju pa še cerkev Roženvenske Matere božje nad spodnjimi mestnimi vrati ob mestnem obzidju. Leta 1576 je nadvojvoda Karel ukazal odstranitev protestantskega pastorja iz mesta. Tedaj se je večina meščanov odpovedala protestantizmu in se vrnila v katolicizem. Leta 1641 so se v Kranju naselili kapucini in zgradili cerkev ter samostan. Leta 1782 in 1785 se kranjski župniji priključili Primskovo, Gorenje, Klanec, Huje in Čirče. Med zgodovinske zanimivosti kranjske župnije sodi tudi leto 1875, ko je zaradi »napadov« liberalizma odstopil ljubljanski škof Jernej Vidmar in se preselil v rodni Kranj. Poleg župnišča je zgradil tudi t. i. »škofijo«, kjer je bival do smrti.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Na Jesenicah na Stari Savi je 30. 12. 1789 umrl Valentin Ruard. Leta 1766 je kupil železarno na Savi blizu Jesenic, leta 1775 pa tudi Zoisove fužine v Mojstrani in na Plavžu.

V Mengšu se je 30. 12. 1912 rodil skladatelj Peter Lipar.

V Srednji vasi pri Šenčurju se je 2. 1. 1832 rodil zbiralec folklornega gradiva Janez Valjavec.

V Struževem pri Kranju se je 3. 1. 1799 rodil pesnik in šolnik Blaž Potočnik. Sodeloval je pri prvem zvezku Kranjske čbelice.

V Nožicah pri Domžalah se je 3. 1. 1867 rodil tiskar in založnik Anton Slatnar. Leta 1900 je v Kamniku ustanovil tiskarno.