Dobrodelni december
December ni darežljiv le zaradi treh dobrih mož, ki pred koncem leta obdarujejo otroke, pač pa smo v tem času tudi sicer bolj odprtih rok do drugih. Koncerti in drugi dobrodelni dogodki, kjer zbirajo denar za materialno prikrajšane, zlasti otroke, se vrstijo prav decembra. Prejemamo povabila k nakupu voščilnic slikarjev, ki slikajo z nogami in usti, k darovanju nas vabijo Unicef, Karitas, Hospic, Rdeči noski ... V šolah se pred koncem leta vrstijo dobrodelni bazarji, kjer lahko kupujemo izdelke otrok in s tem prispevamo v šolske sklade, od koder se financirajo dejavnosti za otroke iz gmotno prikrajšanih družin. Na naša srca trkajo ganljive zgodbe iz projekta Botrstvo, ki pomaga otrokom iz revnih družin. Prav stiske otrok so tiste, ki se nas najbolj dotaknejo. O tem priča tudi letošnja najbolj odmevna in množična dobrodelna akcija, ko se je Slovenija množično odzvala družini malega Krisa, ki je v Ameriki prejel drago zdravilo.
Slovenija sicer velja za razvito družbo, kjer se razmeroma dobro živi, in je po ustavi tudi socialna država, ki naj bi skrbela za tiste na družbenem obrobju. A izkušnje kažejo, da ni tako, in zaradi tega obstaja (in bo verjetno vedno obstajala) potreba po širši družbeni solidarnosti. In v Sloveniji je ta razmeroma dobro ukoreninjena, o čemer pričata denimo množično krvodajalstvo in članstvo v gasilski in drugih prostovoljskih organizacijah. Za pomoč drugim pa smo pripravljeni seči tudi v denarnico. Moje pretekle izkušnje kažejo, da so za ljudi v stiski najpogosteje darovali ljudje, ki nimajo veliko denarja in ki so že kdaj v življenju čutili gmotno stisko, s tem pa tudi socialno izključenost. Danes pa razveseljuje dejstvo, da je med donatorji vse več odgovornih podjetij, ki pomagajo tako ali drugače. Decembra dostikrat slišimo za podjetnike, ki so se odpovedali dragemu obdarovanju poslovnih partnerjev in raje denar darujejo za pomoči potrebne. Tudi v stanovskih organizacijah živi posnemanja vredna solidarnost. Najpogosteje se izkaže ob naravnih nesrečah ali družinskih tragedijah.
Naj omenim samo primer, kako se je spletla veriga solidarnosti ob tragični nesreči Dava Karničarja, od pomoči iz lokalnega okolja in Rdečega križa do lovske organizacije. Vdovi s štirimi otroki je svoj prispevek primaknil tudi podjetnik iz lovskih vrst. Z delom decembrskega izkupička pa družini pomaga tudi podjetnica Mojca Zaplotnik, ki je v mladih letih po smrti moža alpinista ostala sama s tremi otroki in dobro ve, kako težko se je bilo prebijati skozi življenje. Občutljivost za položaj ljudi je torej vzvod, ki sproža dobra dejanja.