O letu, ki se končuje
Kakšno je bilo leto, ki se končuje? Ni bilo vse zanič, narobe in slabo, kot bi rekli pretirano črnogledi, in ni bilo vse dobro in lepo, kot bi leto ocenili pretirani optimisti. Resnica je nekje vmes – bilo je že tudi slabše, a tudi bolje.
Gospodarska rast se je po naglem naraščanju v prejšnjih letih in po tem, ko je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) lani presegel najvišjo predkrizno vrednost iz leta 2008, nekoliko umirila, v letošnjih prvih treh četrtinah leta je bil obseg BDP-ja za 2,7 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. Povečanje je bilo zmernejše kot v zadnjih letih, a še vedno višje od evropskega povprečja. Napovedi za naprej niso najbolj optimistične. Gospodarsko razpoloženje se slabša, vrednost kazalnika, ki odraža to razpoloženje, je bila nazadnje tako nizka kot letos konec leta 2014. Turizem še naprej podira rekorde, povečujeta se tako število prihodov gostov kot nočitev, gradbeništvo, na primer, pa že občuti »ohlajanje«, saj bo letošnja stopnja rasti občutno nižja od lanske.
Stopnja brezposelnosti se znižuje, a se zniževanje, ki traja že od leta 2013, počasi umirja. Plače rastejo, povprečna bruto plača je bila v letošnjih prvih devetih mesecih realno za 2,6 odstotka višja kot v enakem lanskem obdobju, nominalno, brez upoštevanja indeksa rasti življenjskih potrebščin, pa za 4,3 odstotka. Če bi se takšna rast nadaljevala do konca leta, bi bila to najvišja rast plač v zadnjih desetih letih. A hkrati z rastjo plač se zvišujejo tudi cene. V zadnjem letu, med lanskim in letošnjim novembrom, so se zvišale za 1,4 odstotka.
Ljudje živijo bolje, na to kaže tudi statistični podatek, da se povečuje delež gospodinjstev, ki s svojimi dohodki lahko preživijo mesec brez težav, pa tudi tistih, ki so zmožna poravnati nepričakovane izdatke v višini šeststo evrov. Sliko »kazijo« podatki o revščini. Z dohodki, ki so nižji od praga revščine, živi v Sloveniji še vedno več kot 13 odstotkov prebivalstva, ta delež pa se v zadnjem letu ni znižal.
Ugodne razmere na trgu dela in visoka gospodarska rast ugodno vplivata tudi na javne finance. Državni dolg se je v primerjavi s koncem lanskega leta zmanjšal, še vedno je znašal 31,8 milijarde evrov, preračunano na prebivalca je to 15.259 evrov, a je bil glede na delež dolga v BDP-ju občutno nižji od povprečja držav članic Evropske unije.
Vladni parket so letos zaznamovale tri manjše reforme – davčnega in pokojninskega sistema ter trga dela, a kakšnih korenitih reform na družbeno-gospodarskem področju verjetno tudi prihodnje leto ne moremo pričakovati, saj bo vse bolj manjšinska vlada za takšne spremembe težko dosegla soglasje. Ljudje najbolj nestrpno čakajo na zdravstveno reformo.