Freska prvih jaslic, ki jih je nekaj dni pred božičem leta 1223 v italijanskem mestu Greccio v Umbriji postavil ustanovitelj Frančiškovega reda Frančišek iz Assisija. / Foto: Gorazd Kavčič

Jaslice v samostanskem hlevu

Leta 2001 so v opuščenem hlevu za frančiškanskim samostanom na Brezjah odprli Muzej jaslic, prvega take vrste daleč naokoli. Naključje je enkratno: v hlevu, sicer malo drugačnem, se je na božično noč v Betlehemu rodil Jezus, prav tako v hlevu pa je na Brezjah muzej, ki spominja na božični dogodek.

»Nobena stvar tako ne nagovarja otroka, odraslega, izobraženca, učenjaka in starčka, moža in žene kot jaslice. Jaslice so domača oblika verskega dogajanja, ki je vsem dostopno. Vsi lahko pri jaslicah sodelujejo, vsi se čutijo nagovorjene, vsi lahko v jaslicah najdemo svoje mesto in se poistovetimo z osebami, ki v jaslicah nastopajo,« je o svojih prvih jaslicah zapisal pater dr. Leopold Grčar, raziskovalec in poznavalec jaslic.

Poseben pomen jaslicam je 1. decembra s svojim obiskom kraja v Grecciu, kjer je Frančišek Asiški leta 1223 postavil prve jaslice, dal papež Frančišek. Prav na kraju prvih jaslic je podpisal apostolsko pismo o pomenu in vrednosti jaslic z naslovom Admirabile signum, v katerem je tudi zapisal, da so jaslice del sladkega in zahtevnega procesa posredovanja vere.

Če ima kdo zasluge, da imajo na Brezjah od leta 2001 naprej Muzej jaslic, kar je redkost med svetovnimi muzeji, potem jih imata tedanji gvardijan brezjanskega frančiškanskega samostana in rektor Marijinega narodnega svetišča pater Ciril Božič in pater dr. Leopold Grčar. Pater Božič, ki je bil gvardijan brezjanskega samostana, je od leta 2001 naprej znova med Slovenci v Avstraliji, kjer je bil že med letoma 1982 in 1992, pater dr. Grčar pa je še vedno član brezjanske frančiškanske družine. Muzej je bila njegova velika ljubezen in skrb, saj je bil nadgradnja njegovega znanstvenega in raziskovalnega dela, ki ga je kronal z doktorsko disertacijo in knjigo o jaslicah. Pater dr. Leopold Grčar je skupaj z Društvom ljubiteljev jaslic, ki ga je vodil, dopolnjeval muzejsko zbirko jaslic in na strokovne izlete po Sloveniji in na tuje povabi lepo število slovenskih izdelovalcev in ljubiteljev jaslic.

Od Brezij do Greccia

Od decembra leta 2016 naprej je Muzej jaslic prostorsko in vsebinsko večji in bogatejši. Zaseda kar deset prostorov, skozi katere pelje obiskovalca svetloba zvezde, tako kot je pred dobrimi dva tisoč leti tri modre pripeljala v Betlehem k novorojenemu Jezusu. Obiskovalec zve med hojo po muzeju o jaslicah, ki so najizvirnejši in najbolj ljudski način obuditve božičnega dogodka, praktično vse. Kaj so pravzaprav jaslice, kaj pomenijo posamezne figure in prizori, iz kakšnih materialov, na kakšne načine in s katerimi orodji so jaslice izdelane, kje so najpogosteje postavljene in kaj so o njih napisali preprosti in visoko šolani ljudje. V večjih in manjših vitrinah in kar v jaslih, ki so ostale od starega hleva, so postavljene božične jaslice, ob njih pa tudi pasijonske, binkoštne in druge. Božična zgodba je in še daje ljudem navdihe ob različnih priložnostih in v različnih časih, kar kaže na univerzalnost svetonočnega dogodka. Skupaj je na ogled okrog 400 primerkov jaslic. Frančiškani ob nasvetih strokovnjakov dopolnjujejo zbirko z novimi primerki z najrazličnejših koncev sveta, tudi iz same Svete dežele, iz Afrike, iz Južne Amerike. Brezjanski muzej je namreč med izdelovalci in ljubitelji jaslic po svetu vedno bolj znan. Ogled muzeja se konča s pogledom na reprodukcijo freske prvih jaslic, ki jih je v italijanskem mestu Greccio v Rietski dolini petnajst dni pred božičem postavil ustanovitelj frančiškanskega reda Frančišek Asiški, med vračanjem iz Rima, kjer je 29. novembra leta 1223 papež Honorij III. potrdil pravila njegovega novega reda.

Tudi Layer in Plečnik

Slovenske jaslice imajo v muzeju posebno mesto. Slovenija je dežela jaslic, ki so izraz iskrene, prave ljudske pobožnosti. Na vidnih mestih so postavljene stare kotne jaslice, za katere so naši predniki našli mesto v »bohkovem« kotu. Pa najrazličnejše druge, večje in manjše, iz najrazličnejših materialov, najpogosteje iz lesa in lepenke, z značilnim mahom, mostički, potočki in ognji, ki grejejo in obenem preganjajo temo.

Muzej jaslic na Brezjah pa se lahko pohvali z nekaterimi izjemnimi primerki jaslic. Župnik Janez Jenko iz Župnije Predoslje je spomladi leta 2018 podaril muzeju kulisne jaslice znamenitega kranjskega slikarja, avtorja slike Marije Pomagaj na Brezjah Leopolda Layerja. Skrbno shranjene jih je našel v zakristiji in jih odnesel tja, kamor sodijo: v Muzej jaslic. To kaže na župnikovo odgovornost do narodove dediščine! Layer je umrl leta 1828, zato domnevajo, da naj bi bile jaslice eno od njegovih zadnjih del pred smrtjo. So odrskega tipa, dolge dober meter, visoke pa nekaj manj. Spredaj je polica, ki zakriva rob iz obtesanih in sestavljenih desk, zadaj pa modro pobarvana kupola, ki predstavlja nebo. Pod njo je postavljena pokrajina s hlevčkom in velikim številom figur, velikih do 15 centimetrov. Vsaka od njih ima podstavek, tako da jih je mogoče prestavljati po prizorišču. Jasli imajo svetel ton in zato izstopajo iz temno poslikanega okolja. Pastirci so poslikani, nekateri zelo živahno. Layerjeve jaslice, ki so prišle iz Kranja v Predoslje na prošnjo tedanjega kaplana Ignacija Zupanca in so jih v Cerkvi svetega Siksta med božičem in svečnico postavljali nad 30 let, so nekaj posebnega tudi zato, ker naj bi si jih v kranjski cerkvi ogledoval tudi pesnik dr. France Prešeren.

V Muzeju jaslic na Brezjah je doma tudi Plečnik. Jaslice po njegovem načrtu je iz orehovega lesa izdelal mizarski mojster Peter Krušnik iz Mengša. Mojster je jaslice, ki imajo na vsaki strani strehe prostor za štiri adventne sveče in na vrhu zvezdo repatico, v notranjosti pa v orehovi lupini leži Jezus, podaril muzeju na Brezjah. Sicer pa ima mojster Krušnik do Plečnika poseben odnos. Spoznal ga je kot vajenec in pomočnik, saj je pogosto prihajal v Mengeš, kjer je v župnijski cerkvi opremljal krstilnico in spovednico ter nadzoroval njuni izdelavi v delavnici, v kateri je delal. Mojster Krušnik se spominja Plečnikovih spodbudnih besed, da je še vse poklicno življenje pred njimi, in nasveta, naj se ne bojijo kombinirati materialov, kot so les, kamen in kovina, saj bo tako vedno prav.

Pozabljene Gasparijeve jaslice

V Muzeju jaslic na Brezjah so po dolgih letih anonimnosti leta 2015 postavili na dostojno mesto jaslice Maksima Gasparija in s tem prispevali k ohranitvi slovenske kulturne dediščine. Gaspari jih je narisal leta 1921, tudi pod vtisom navdušenja nad novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, saj je večino likov postavil v slovensko okolje, nekaj pa jih je oblekel v noše sosednjih narodov. Jaslice z 69 liki in hlevčkom je narisal na sedmih polah za tisk v litografiji. Te »narodne jaslice« povsod niso bile sprejete z navdušenjem, zato jih ljudje niso kupovali. Utonile so v morju pozabe. Robert Kužnik jih je obnovil in sedaj so posebnost muzeja na Brezjah.

Še marsikaj drugega, doslej malo znanega ali celo neznanega, odkriva brezjanski muzej, posebnost v mreži slovenskih muzejev. Na primer upodobitve jasličnih figur, ki se nanašajo na izročilo slovenskih gotskih fresk, ki jih je na predlog zgodovinarja dr. Emilijana Cevca narisala slikarka Aleksa Ivanc Olivieri (1916–2010).

Vsak predmet, postavljen v muzeju, zna veliko povedati o sebi, o času, v katerem je nastajal, in o človeku, ki ga je ustvarjal. Predvsem pa lahko obisk muzeja polepša božične praznike.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 22. december 2008 / 07:00

Priznanja gorenjskim medicinskim sestram

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske je pred nedavnim štirim svojim članicam podelilo srebrni znak društva.

Objavljeno na isti dan


Železniki / torek, 18. september 2012 / 07:00

Na novo projektirajo čistilno napravo

V Železnikih so se odločili, da bodo na novo projektirali gradnjo čistilne naprave, ki je sicer del skupnega projekta štirih občin na Škofjeloškem Urejanje porečja Sore.

Zanimivosti / torek, 18. september 2012 / 07:00

Večer folklore in ljudskega petja

Cerklje - Člani Kulturnega društva Folklora Cerklje so v soboto pripravili že 5. Večer folklore in ljudskega petja in tako zakorakali v že svojo osmo sezono. Prireditev, ki je po...

Škofja Loka / torek, 18. september 2012 / 07:00

Ne bo odvoza bioloških odpadkov

Škofja Loka - V občini Škofja Loka letos ne bo organiziranega jesenskega odvoza večjih bioloških odpadkov. Odločitev na občini utemeljujejo s tem, da je za ustrezno ravnanje s to...

Zanimivosti / torek, 18. september 2012 / 07:00

Loka jo je pihala

Škofja Loka - Konec tedna je bil v Škofji Loki že četrti mednarodni festival pihalnih orkestrov. Organizator dogodka je Mestni pihalni orkester Škofja Loka pod taktirko...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2012 / 07:00

Prenovili prostore osrednje bančne poslovalnice

Jesenice - Gorenjska banka je osrednjo jeseniško bančno poslovalnico na Cesti maršala Tita prvič prenovila leta 1998, letos poleti pa jo je znova. Dela so končali v predvidenem r...