Ivo Šubelj in koroški plebiscit

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (229)

V Kamniku se je 16. decembra 1872 rodil diplomat in pravnik Ivo (Janez) Šubelj, ki je 10. oktobra 1920 uradno izročil plebiscitno ozemlje Avstriji, kot je bilo odločeno na plebiscitu.

Rojen je bil hišnemu posestniku Florijanu Šublju in Barbari, rojeni Hočevar, v hiši Na trgu 80, danes Glavni trg 3, ki je bila po podatkih iz katastra v lasti Šubljevih že od leta 1798, ko jo je kupil Anton Šubelj po poklicu tkalec. Hišo je leta 1830 po njem dedovala žena Margareta, leta 1837 pa jo je dedoval Blaž Šubelj. Hišo je leta 1851 nasledil Gregor Šubelj. Ta jo je leta 1873 izročil Florijanu. Ko je bilo Ivu 10 let, je oče umrl in je hišo dedovala mati, po njej pa jo je dedoval Ivo.

Ivo se je šolal najprej v Kamniku, kjer obiskoval »čveterorazredno deško ljudsko šolo.« Iz Letnega sporočila za leto 1883 je razvidno, da je takrat obiskoval četrti, zadnji razred te šole in je tam naveden kot Janez Šubelj iz Kamnika kot drugi najboljši učenec tega razreda za Francetom Steletom. Šolanje je leta 1883 nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1891. Pravo je študiral v Gradcu, kjer je leta 1896 promoviral. Že med študijem je delal kot lektor, torej bralec, pri slabovidnem upokojenem ministru Feliksu Pinu na gradu Kohlhof pri Velikovcu, kjer se je tudi izpopolnjeval v znanju angleščine, italijanščine in francoščine.

Januarja 1886 je bil sprejet v službo pri deželni vladi v Celovcu, kjer je bil najprej pravni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu. Čez leto dni je bil premeščen v Špital ob Dravi. Na pobudo barona Pina je na Dunaju opravil izpit za vstop v diplomatsko službo. Januarja 1898 je postal praktikant na zunanjem ministrstvu v oddelku za šifre, kjer je ostal dvajset let. Ob tem je leta 1900 napredoval v naziv dvorni in ministerialni koncipist, leta 1904 v naziv dvorni in ministerialni tajnik in leta 1910 v sekcijski svetnik. Dne 20. julija 1918 se je zaradi bolehnosti na lastno željo kot dvorni svetnik začasno upokojil. Vrnil se je v Kamnik, kjer je bil po zlomu Avstro-Ogrske monarhije izvoljen za predsednika narodnega sveta. Na povabilo delegata na mirovnih pogajanjih v Parizu dr. Ivana Žolgerja je med januarjem in aprilom 1919 sodeloval v slovenski delegaciji. V času koroškega plebiscita je bil julija 1920 podpredsednik jugoslovanske plebiscitne komisije v Celovcu in je tako uradno 10. oktobra 1920 izročil plebiscitno ozemlje Avstriji.

Vrnil se je v Kamnik in se neuspešno potegoval za službo v jugoslovanski diplomaciji. Umrl je 26. februarja 1930 v ljubljanski bolnišnici. Nekrologi, objavljeni v slovenskih časnikih, so poudarjali njegovo narodno zavest, njegovo podporo slovenskim študentom na Dunaju, njegovo znanje tujih jezikov, omenjali pa so tudi znanje turščine in kitajščine.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Želečah na Bledu se je 17. 12. 1735 rodil zdravnik Tomaž Kristan (Christan). Bil je član ljubljanske akademije operozov in zdravnik na Dunaju.

V Zgornjih Gorjah se je 17. 12. 1875 rodil diplomat in politik Ivan Krizostom Švegel. Leta 1919 je kot član jugoslovanske delegacije in v osebnem stiku s predsednikom ZDA W. Wilsonom na pariški mirovni konferenci zagovarjal pripadnost Blejskega kota Jugoslaviji.

V Ljubljani se je 18. 12. 1842 rodila hči Franceta Prešerna Ernestina Jelovšek. Po obisku očetovega groba v Kranju je zapisala: »Tukaj mi je postalo jasno, da nisem nikdar in nikogar ljubila tako prisrčno kot svojega očeta …«

V Smokuču se je 21. 12. 1839 rodil prešernoslovec, literarni zgodovinar, narodni delavec in častni meščan Kranja Tomo Zupan. Umrl je 8. 3. 1937 na Okroglem.

V Hotovlji se je 22. 12. 1822 rodil podobar in slikar Štefan Šubic.