Severju in igralcem v čast

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 18. december 2019 / 12:59

V nedeljo so na Loškem odru že devetinštiridesetič podelili Severjeve nagrade. Poklicni igralski nagradi Nini Ivanišin in Ani Urbanc.

Škofja Loka – Podelitev Severjevih nagrad, prihodnje leto jo bodo podeljevali že pol stoletja, toliko je namreč minilo od smrti igralca Staneta Severja, po katerem se nagrada imenuje, je v nedeljo v dvorano Loškega odra privabilo številne ljubitelje gledališča.

V spominskem nagovoru je dr. Štefan Vevar, muzejski svetnik v Slovenskem gledališkem inštitutu, spregovoril o igralcu Stanetu Severju, na eni strani o njegovi ikoničnosti in na drugi strani igralski samovšečnosti. Podal se je v čas, ko se je razšel z ljubljansko Dramo in ustanovil svoje lastno gledališče, in ob izbranih mislih Poldeta Bibiča, ki jih je o njem zapisal v knjigi Soigralci. Bržkone pa je bil prav Sever ob nespornih igralskih kvalitetah ena zadnjih velikih igralskih osebnosti – tudi kot odraz nekega drugega časa, če se zavemo, koliko odličnih igralcev svoje poslanstvo na odrskih deskah in v filmu opravlja danes.

O letošnjih nagradah za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih, študentov dramske igre in v ljubiteljskem gledališču je odločala strokovna žirija Sklada Staneta Severja v sestavi: Silva Čušin (predsednica), Nataša Barbara Gračner, Tea Rogelj, Diana Koloini in Jaša Jamnik.

Nina Ivanišin je Severjevo nagrado prejela za štiri vloge, ki jih je ustvarila v SNG Drama Ljubljana, in eno v Anton Podbevšek Teatru. Bila je Lojzka v Cankarjevih Hlapcih, Agata Schwarzkobler in še nekaj likov v Visoški kroniki, Nežka v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi, več vlog je odigrala v Hessejevem Damianu, izjemna pa je bila tudi kot Ž v sodobni drami Macmilliana Pljuča. »Nina Ivanišin je igralka nenavadne senzibilnosti in izjemne izraznosti. V zadnjih dveh letih ustvarila niz vlog, s katerimi je presegla svoje dosedanje kvalitete in izpričala silovit razcvet ustvarjalne moči zrele igralske umetnice,« je v obrazložitvi zapisala žirija. Pred 12 leti je prejela študentsko Severjevo nagrado. »Vsa ta leta so res hitro minila, vmes se je zgodilo veliko predstav, filmskih vlog in tudi nagrad. Lepo jih je dobiti, ker so to neka potrditev tvojega dela, hkrati pa našega poklica seveda ne počnemo zaradi njih,« je povedala Ivanišinova in poudarila: »Imela sem veliko sreče, da se je takratni ravnatelj Drame Ivo Ban odločil zame, dobila sem krasne priložnosti za igro, delujem v okolju, ki je inspirativno in na vrhunskem nivoju.« Ko smo jo povprašali, ali je med vožnjo v Škofjo Loko kaj razmišljala o Visoški kroniki, pa je kratko odgovorila: »Seveda sem.«

Ana Urbanc, članica umetniškega ansambla Drame SNG Maribor, je nagrado prejela za pet vlog, ki jih je v zadnjih dveh letih oblikovala v matičnem gledališču, med drugim Véronique Houillé v komediji Bog masakra Yasmine Reza, Antigone v Ojdipu v Kolonu Sofokleja, v igri Kazimir in Karolina Ödöna von Horvátha je igrala naslovni lik Karoline, v odrski priredbi filma Popolni tujci je oblikovala lik Blanke, v Lovu na čarovnice Arthurja Millerja pa lik Elizabeth Proctor. »Ana Urbanc se je v vseh navedenih vlogah, kljub njihovi žanrski in slogovni raznolikosti izkazala kot zanesljiva interpretka z močno odrsko prezenco, je med drugim zapisala žirija. Na vprašanje, kam med nagradami uvršča Severjevo, je povedala: »Med vse druge, vsaka mi pomeni veliko in mi je v čast, če jo prejmem. Moram reči, kadar se stvari sestavijo, kot je prav, za vsako vlogo čutiš, da si res v njej, in ob tem vedno najdeš nekaj, kar ti res veliko pomeni. Vsaka vloga je zelo različna, a ob nobeni ne rečem: ''To je to'', saj me čaka še veliko let igralskega ustvarjanja.«

Nagradi Sklada Staneta Severja za igralsko stvaritev študenta dramske igre sta prejela Lara Wolf Završnik za vlogo Norca in Gal Oblak za kralja Leara v Shakespearovem Kralju Learu. »Vesela sem nagrade in po napornem delovnem decembru mi je ta prav pobožala dušico,« je povedala Wolf Završnikova, ki ima trenutno enoletno pogodbo v Mestnem gledališču ljubljanskem, Gal Oblak pa je v zadnjem letu igral v dveh predstavah, vloge kralja Leara pa se spominja: »Ko sem pristopal do lika, se mi je ta zdel precej megalomanski, arhetipski, a hkrati nepredvidljiv, zato je bil zame izredna izkušnja. Ko smo odigrali zadnjo predstavo, sem bil popolnoma izmučen, in potem ko so vsi moji sošolci veseli čakali poletje, jaz nisem vedel, ali naj se smejem, ker je konec, ali naj jokam, ker ga bom pogrešal, saj mi je tako prirasel k srcu.

Nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem ljubiteljskem gledališču je prejel Anže Zupanc, član KUD Franc Kotar Trzin, za vlogo v uprizoritvi Blaznost igre, Nebojše Popa Tasića in v režiji Sebastjana Stariča. »Nagrada je v bistvu nagrada za vse nas, saj brez skupine, brez tako dobrega režiserja, brez take podpore celotne ekipe to ne bi bilo mogoče. Prihodnjo sezono bomo s Staričem delali že tretjo predstavo, česar se zelo veselim.« Po podelitvi je sledila še koncertna izvedba monodrame Kot jaz – Hommage Edith Piaf z Laro Jankovič in harmonikarjem Markom Brdnikom v režiji Zijaha A. Sokolovića.