Je Nato še pri močeh?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 14. december 2019 / 12:22

Francoski predsednik Emmanuel Macron je nedavno izjavil, da je Nato »možgansko mrtev«. Voditelji vseh 29 članic zveze, ki so se 4. decembra srečali v Londonu, pa so si vneto zatrjevali, da so enotni kot še nikoli …

Natovih sedemdeset let

Nato je letos dopolnil 70 let. Poglejmo si najprej njegovo zgodovino. »Leta po drugi svetovni vojni so prinesla hitro stopnjevanje trenja med deželami vzhodnega političnega bloka (komunističnimi sistemi) in deželami Zahoda (demokratičnimi sistemi zahodne Evrope in severne Amerike). Tako vzhodna kot zahodna stran sta bili mnenja, da nasprotna sila resno ogroža njun obstoj in blaginjo. Kot posledica sta bili v obeh blokih ustanovljeni obrambni zvezi potencialno ogroženih držav: leta 1949 zveza Nato na Zahodu in šest let kasneje Varšavski pakt na Vzhodu. Ustanovitev zveze Nato, sicer varnostno zagotovilo pred grozečo ofenzivo komunističnih sil, je dobila neposreden povod z blokado Berlina s strani Sovjetov. Na ustanovnem zasedanju zveze Nato so bile udeležene države ustanoviteljice: Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Združeno kraljestvo in ZDA. V prvem letu delovanja je Nato na prvem mestu – v očeh evropskih držav – pomenil zagotovilo ameriške pomoči ob morebitnem spopadu. Junija 1950, dobro leto po ustanovitvi pakta, se je v Koreji razplamtel prvi izmed 'obrobnih' spopadov obeh velesil. Močan udarec severnokorejske vojske z izdatno podporo Kitajske in ZSSR je trčil ob južnokorejske, z Američani ojačane sile. Krvava vojna se je končala tako rekoč brez zmagovalca, prinesla pa je nove politične in geografske razsežnosti zveze Nato. Ta je začela pospešene priprave na širitev, do katere je prišlo leta 1952: v organizacijo sta bili zaradi strateške lege vključeni Grčija in Turčija, državi, ki sta se zajedali globoko v južne obronke vzhodnega bloka. Tri leta kasneje je bila kot odgovor na blokado Berlina v pakt pod posebnimi pogoji vključena tudi Zahodna Nemčija. Skozi obdobje hladne vojne se je pomen zveze Nato predvsem v smislu varnosti vseskozi večal. Prihajalo je do vse večjih in pogostejših zaostrovanj med zahodnim in vzhodnim blokom, slednji pa je sčasoma razvil lastno jedrsko orožje, s čimer se je izenačila vojaška moč obeh zvez. Posledično se je med evropskimi deželami pojavil strah, ki je izviral iz dejstva, da v primeru sovjetske invazije ZDA zaradi lastne varnosti utegnejo odkloniti pomoč – prišlo je do prvih manjših sporov in razhajanj med Evropo in ZDA. Tako je leta 1966 svoje članstvo zamrznila de Gaullova Francija. Oboroževalna tekma je bila v polnem zagonu, krize pa so se vrstile: vietnamska vojna, kubanska kriza in druga nekoliko manjša trenja so le še povečevala nesoglasja med Zahodom in Vzhodom. S stalnim razvojem novega in mogočnejšega orožja se je vseskozi držal strah med obema velesilama, s tem pa tudi nekakšno ravnotežje, ki je tako Sovjete kot Američane sililo k neuporabi svojih medcelinskih raket z jedrskimi konicami. V letu 1982 je po ukinitvi španskega fašizma prišlo do krepitve Nato pakta z novo članico. Zaostreno stanje med velesilama je počasi začelo topliti v poznih osemdesetih letih 20. stoletja. Prišlo je do podpisa Sporazuma o balističnih raketah dolgega dosega, ki je narekoval uničenje vseh raket z dosegom nad 500 km, ter končno do razpada Varšavskega pakta leta 1989. Sledilo je posthladnovojno obdobje zveze Nato in pridružitev nekdanjih komunističnih držav Vzhodne Evrope, po razpadu Varšavskega pakta in komunističnih sistemov v njih …« (Vir: Wikipedija)

Nato zdaj

Zveza NATO (angleško North Atlantic Treaty Organisation) je bila torej ustanovljena 4. aprila 1949 z Washingtonsko pogodbo. In kako je z njo 70 let pozneje? »Srečanje /v Londonu/ je znova pokazalo, da je Nato edini prostor, kjer Evropa in Severna Amerika vsak dan razpravljata, odločata in delujeta,« je po koncu srečanja poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Britanski premier Boris Johnson pa je zatrdil: »Dejstvo, da danes živimo v miru, je posledica preprostega načela, ki je v središču tega zavezništva – dokler stojimo skupaj, nihče ne more upati na to, da bi nas premagal. Zato tudi nihče ne bo začel vojne proti nam. To načelo je utelešeno v 5. členu Severnoatlantske pogodbe, da če je kdorkoli od nas napaden, ga bomo prišli branit vsi. Eden za vse in vsi za enega. Tudi zato Britanci in več sto milijonov naših prijateljev živimo danes v miru. Vse, kar nam je drago, od naše svobode in demokracije do služb, domov, šol in bolnišnic, ne bi bilo varno in ne bi moglo uspevati brez miru, ki ga zagotavlja Nato …« No, zdaj veste.

En bilijon

Brez komentarja pa še tale podatek: seštevek proračunov za obrambo vseh 29 članic Nata znaša en bilijon (angleško: »one trillion«) ameriških dolarjev!