Detektivi za poplavno varnost

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 7. december 2019 / 13:31

Marta Vahtar že več kot dvajset let v osnovnih in v zadnjem letu tudi v srednjih šolah po Sloveniji vodi projekt Vodni detektiv, skozi katerega mlade ozavešča o pomenu voda ter tudi o vprašanju poplavljanja in poplavne varnosti.

Domžalčanka Marta Vahtar je magistrica arhitekture in inženirka krajinske arhitekture, ki velik del svojega časa namenja vodarstvu. Kot pravi, njeno zanimanje za vode izhaja iz konca devetdesetih let, ko je med delom na oddelku za hidrotehniko ljubljanske gradbene fakultete pri pripravi vodnogospodarskih vsebin za državni prostorski načrt spoznala, da prostorski načrtovalci in vodarji niso razumeli potreb in zahtev drug drugega. »Zgodba o Vodnem detektivu se je začela prav iz te moje frustracije, ko sem videla, da obstaja velik razkorak v razumevanju istih pojavov med različnimi strokami, in sprevidela, da je treba dvigniti nivo znanja med splošno populacijo, da bi o rabi prostora lahko sprejemali bolj modre odločitve. Ljudje morajo razumeti naravne procese, da se začnejo zavedati, zakaj ni pametno graditi v poplavnih ali denimo plazovitih območjih, zakaj je vodi treba dati prostor, ne pa je utesniti v umetna korita … Marsikaj lahko dosežemo, če že osnovnošolce seznanimo s tem, kako narava deluje,« pravi Marta Vahtar, ki poudarja, da so poplave, ki jih ljudje dojemamo kot naravne nesreče, del naravnih procesov daljših časovnih razsežnosti, ki se statistično gledano zgodijo na primer na vsakih sto ali več let na prostoru, ki si ga je človek vzel za svojega v prepričanju, da je naravo obvladal. »Človek danes ni več tako v stiku z naravo in z izkušnjo prednikov, ki so živeli na istem prostoru. Zato potrebujemo znanje, da jo lahko razumemo. Če se kot otroci naučimo razumeti naravo in procese v njej, se bomo kot odrasli lažje pravilno odločali,« dodaja.

Tako se je leta 1997 rodil Vodni detektiv, v okviru katerega mladina skupaj z mentorji in starši skozi likovno-literarne in raziskovalne natečaje ter različne delavnice raziskuje vode v prostoru in skuša ozavestiti pomen zdravega vodnega okolja za obstoj življenja.

Do pomembnega premika je prišlo leta 2000, ko je bila sprejeta takrat nova evropska vodna direktiva, leta 2007 pa še poplavna direktiva, ki precej bolje določata ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo posledice poplav.

Opazen pa je tudi učinek podnebnih sprememb, zaradi česar se vse bolj povečujejo ekstremni pojavi. »Mislim, da se vedno bolj zavedamo vpliva podnebnih sprememb, saj nas na to opozarjajo tudi mediji. Kot družba se bomo morali prilagoditi na te spremenjene razmere. Res pa je, da krivde za negativne posledice poplav ne moremo pripisati le podnebnim spremembam, ampak velik del nosimo tudi sami, zaradi slabega prostorskega planiranja v preteklosti, ko so se naselja umeščala tja, kamor ne sodijo, urbane površine pa so se zatesnile in meteorne vode po najkrajši poti odvedle v vodotoke. Tudi zato je ozaveščanje na tem področju tako pomembno.«

Marsikaj lahko za boljšo poplavno varnost storimo sami ali pa s pravimi ukrepi na lokalnih ravni. »Osnovni princip poplavne varnosti je graditi zunaj poplavnih območij. Če pa že gradimo na poplavnih površinah, je treba dosledno izvesti tudi vse potrebne protipoplavne ukrepe in jih vzdrževati. Sicer pa je v splošnem treba povečevati zadrževanje vode v pokrajini. Pomembno je, da skušamo odtok vode čim bolj upočasniti, s čimer ob močnih nalivih preprečimo prehiter dvig vode. Že s tem, da imamo vodo s strehe speljano v ponikovalnico ali jo del ulovimo v zbiralnike ali vodne ureditve v vrtovih, lahko prispevamo k večji poplavni varnosti. Lahko uredimo zeleno streho, morda vsaj nad garažo. Velikega pomena je vegetacija in še posebej velika, mogočna drevesa, ki lahko zadržijo ogromno vode. Prava škoda je, ko jih v mestih pogosto s pretiranim obrezovanjem pohabljajo ali jih celo zamenjajo s pritlikavimi sortami. Pod tlakovane površine lahko nameščamo podzemne zadrževalnike vode, vgrajujemo propustne tlake, da voda lahko ponika v tla. Iz istega razloga so pomembne tudi parkovne površine. S takšnimi ukrepi pomagamo k boljši poplavni varnosti, hkrati pa polnimo zaloge pitne vode,« zaključuje sogovornica.