Nacionalno preverjanje znanja

Za boljšo šolo (49)

Večina držav z razvitim šolskim sistemom pozna poleg internega šolskega ocenjevanja znanja tudi standardizirano preverjanje znanja posamezne generacije na državni ravni. Na ta način šolska politika preverja in dopolnjuje svoj izobraževalni sistem, saj se povsod zavedajo, da brez dobro usposobljenih državljanov ne bo gospodarskega in družbenega napredka. V Sloveniji smo nacionalni preizkus znanja prvič poskusno izvajali na tretjini osnovnih šol v šolskem letu 2005/06 v tretjem in devetem razredu. Od takrat sta se oblika in namen nacionalnih testov večkrat spreminjala, tako da sedaj velja, da se znanje na državni ravni preverja v šestem in devetem razredu, poskusno pa zadnji dve leti ponovno v tretjem razredu.

Šolski praktiki predlagajo, da bi se nacionalni preizkus namesto v devetem raje izvajal v osmem razredu, tako da bi šole še lahko odpravile morebitne pomanjkljivosti v znanju učencev pred vstopom v srednje šole. V šestem razredu se preverja znanje slovenščine, tujega jezika in matematike, v devetem pa slovenščine, matematike in tretjega predmeta po izboru šolskega ministrstva. Za tretji predmet ministrstvo vsako leto izbere štiri predmete in vsaki šoli po načelu naključnega razvrščanja dodeli enega od njih. Letos so ti štirje predmeti biologija, zgodovina, šport in tuji jezik. Naloge za nacionalni test pripravijo in izberejo iz banke nalog predmetne komisije za posamezni predmet. Člane komisij imenuje minister. Izmer jih med zunanjimi strokovnjaki, predmetnimi svetovalci zavoda za šolstvo in učitelji. Nacionalno preverjanje znanja je že šesto leto obvezno za vse učence šestega in devetega razreda, razen za učence priseljence in učence šol s prilagojenim izobraževalnim programom in nižjim izobrazbenim standardom. Za učence s posebnimi potrebami je test vsebinsko enak, prilagojen imajo samo način pisanja, npr. poseben prostor, dolžino pisanja, učne pripomočke.

Nacionalno preverjanje znanja je zadnja leta samo pisno in se opravlja isti dan ob isti uri v vseh osnovnih šolah meseca maja. Preizkuse znanja ocenjujejo posebej usposobljeni učitelji v sodelovanju s predmetnimi komisijami. Testi so označeni s šiframi in se zadnja leta vrednotijo v elektronski obliki. Nacionalni preizkus znanja še vedno ni dobro sprejet, še najbolje ga sprejemajo starši. Učitelji v njem bolj kot koristno povratno informacijo o znanju učencev vidijo kontrolo svojega poučevanja in ocenjevanja. Nedvomno ponavljajoči se povprečni ali podpovprečni rezultati določenega učitelja nekaj povedo o kakovosti njegovega poučevanja, tako da se osebni odgovornosti ne da povsem izogniti. Ravnatelje pri NPZ, kot na kratko rečemo nacionalnim preizkusom, najbolj motijo komplicirana in zahtevna izvedba pa tudi morebitni podpovprečni rezultati, ki brez dvoma znižujejo ugled šole.

Dosežkov NPZ, merjenih v odstotnih točkah, sicer ne moremo pretvoriti v šolske ocene, saj so te pridobljene ne samo s pisnim, pač pa tudi ustnim in praktičnim ocenjevanjem znanja. So pa NPZ nedvomno pomembna dodatna informacija o znanju določene generacije, saj testi poleg nižjih preverjajo tudi višje, zahtevnejše ravni znanja. In cilj vseh kvalitetnih izobraževalnih sistemov je, da bi iz šol prišli ustvarjalno razmišljujoči učenci. NPZ tudi med učenci niso priljubljeni, saj ob pogledu na rezultate pogosto doživijo bolečo streznitev, koliko so v resnici vredne njihove odlične ocene.