Sova spet naznanila sum razkritja tajnih podatkov

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / sobota, 30. november 2019 / 11:03

Zaostreni odnosi med Sovo in Knovsom

Napetostim med Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) ni videti konca. Sova je namreč v ponedeljek policijo in okrožno državno tožilstvo obvestila, da je pri objavi javnega dela poročila Knovsa o zapletih v arbitražnem postopku prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov. Kot so pojasnili na Sovi, so nesporno ugotovili, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je pri objavi javnega dela poročila Knovsa o obveščevalni in protiobveščevalni dejavnosti v povezavi z dogodki med Slovenijo in Hrvaško med arbitražnim postopkom pred arbitražnim razsodiščem v Haagu prišlo do večkratnega razkritja tajnih podatkov. Televizija Slovenija je sicer sprva poročala, da naj bi bil ovaden predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi), kar pa je sam kasneje na Twitterju demantiral z objavo pojasnila tožilstva, da se naznanilo suma kaznivega dejanja nanaša na neznano osebo. Ob tem je Tonin obtožil kabinet premierja Marjana Šarca oziroma njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca, da je zlorabil Sovo, da je lansiral lažno novico, »katere cilj je diskreditacija mene in Knovsa«. Predsednik republike Borut Pahor je sicer zaradi zaostritve odnosa med Sovo in Knovsom Šarca pozval, naj skliče Svet za nacionalno varnost. Šarec je odgovoril, je predlog »že iz spoštovanja do institucije predsednika republike vreden razmisleka«. Po Šarčevem mnenju je sicer »dogajanje burno zaradi tistih, ki ga ustvarjajo takega. Če bi vsi delali svoje delo, kot je treba, ne bi bilo nobenih težav. Če nekateri prekoračujejo svoja pooblastila in spolitizirajo določen organ, potem se pa dogajajo stvari.« Obenem je zatrdil, da na njegovi strani in v Sovi niso spodbujali konfliktov. Sova je sicer že oktobra po opravljenem nadzoru s strani Knovsa glede kadrovanja na agenciji naznanila znane in neznane storilce zaradi suma izdaje tajnih podatkov.

Za omejitev vaških straž

Vlada je v torek na dopisni seji sprejela predlog zakonodaje, ki bo omogočila pregon oziroma omejitev delovanja t. i. vard ali vaških straž. Kot je dejal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, je varovanje državne meje v izključni pristojnosti policije, t. i. varde ali vaške straže pa poskušajo posegati v njene pristojnosti, ovirajo njeno delo in vzbujajo vznemirjenje in strah v delu javnosti. Trenutna pomanjkljiva zakonska ureditev v javnosti po njegovih besedah povzroča zaskrbljenost in ovira delo policije, zato je treba zakonsko področje čim prej nadgraditi. Policiji lahko pomaga vsak, ki se ji pridruži na družbeno sprejemljiv način, denimo preko poklica policista ali v pomožni policiji, je dodal. S spremembami zakona o nadzoru državne meje vlada predlaga prepoved vsakršnega ravnanja posameznika ali skupine, ki se z namenom nadzora državne meje izvaja na način, ki je enak ali podoben oblikam opravljanja policijskih nalog pri izvajanju nadzora državne meje, ali ki ovira policijo pri izvajanju nadzora državne meje. S spremembami zakona o varstvu javnega reda in miru pa vlada predlaga, da je dekorativno orožje, imitacije orožja, orožje, ki je namenjeno za alarm ali signaliziranje, in druge predmete, ki so po videzu podobni orožju, prepovedano nositi, razkazovati ali uporabljati tako, da se vzbuja videz, da se izvajajo naloge uradnih ali vojaških oseb. Izjema velja, če se ti predmeti uporabljajo kot rekvizit nastopajočih na prireditvah. Vlada predlaga tudi uvedbo novega prekrška, saj želi prepovedati nošenje maskirnih oblačil, uniform ali oblačil, podobnih uniformi uradnih ali vojaških oseb, če posameznik vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb. Tudi tu velja izjema za prireditve. Za omenjene prekrške so predvidene globe od 500 do 2000 evrov.

V Mariboru superračunalnik

Na Univerzi v Mariboru so v sredo simbolno zagnali prototipni superračunalnik, na katerem bodo do konca prihodnjega leta zgradili superračunalniški sistem, ki bo med 40 najzmogljivejšimi na svetu. Vrednost projekta je ocenjena na 20 milijonov evrov, od tega bo večino denarja prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Superračunalniški sistem bo predstavljal najzmogljivejši javni superračunalnik v Sloveniji, saj bo na voljo vsem javnim raziskovalnim organizacijam v državi in tudi gospodarstvu. Superračunalniki so sicer potrebni za obdelavo vedno večjih količin podatkov in se lahko uporabljajo za raziskovanje na različnih področjih, od umetne inteligence in informacijske varnosti do znanosti o življenju, so razložili.