Večer z evropskim poslancem
V Preddvoru je bil v gosteh evropski poslanec Franc Bogovič (SLS), ki je govoril o aktualnih dogajanjih v Evropski uniji, od brexita in blokade pridružitvenega procesa do migracij, o regionalni politiki in kmetijstvu, slovenskem črpanju evropskega denarja, pa tudi o projektu pametnih vasi, s katerim si je prislužil evropsko nagrado za najbolj prodornega poslanca.
Preddvor – Franc Bogovič je svojo politično pot v osemdesetih letih začel kot predsednik krajevne skupnosti, bil nato več mandatov župan v Krškem, pa državni poslanec, predsednik stranke SLS, kmetijski minister, leta 2014 pa je bil prvič izvoljen za evropskega poslanca. Za pomemben dosežek si šteje, da je bil na letošnjih volitvah v Evropski parlament znova deležen zaupanja in izvoljen. V Evropskem parlamentu se ukvarja pretežno z vprašanji kmetijstva in regionalne politike, največjo pozornost pa je pritegnil s projektom pametne vasi.
Kot je pojasnil občinstvu v Preddvoru (poleg domačinov se je pogovora udeležilo tudi več udeležencev iz stranke SLS na Gorenjskem), bo ta pilotni projekt zdaj zaživel tudi v praksi. Zasnoval ga je kot odgovor na projekt Pametna mesta, ki v Evropi poteka že poldrugo desetletje. Ob dejstvu, da bo v prihodnje tri četrtine prebivalstva živelo v metropolitanskih regijah, skrb vzbuja razmišljanje, kaj bo s podeželjem. Cilj Pametnih vasi je dati podeželju možnost za razvoj in kakovostno življenje, tako na področju kmetijstva kot tudi drugje, od mobilnosti in energetike do skrbi za starejše. S tem bomo ustavili notranje migracije, je dejal Bogovič, ki je v uvodu spomnil na politiko vlade Staneta Kavčiča iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Kavčič je takrat postavil koncept policentričnega razvoja in zametke pametnih specializacij. Žal ga je politika takrat odstavila, ideje pa lahko služijo tudi za današnji čas.
Posebno zanimiva razprava se je dotaknila črpanja evropskih sredstev. Voditeljica večera z evropskim poslancem Ivka Sodnik je v zvezi s to tematiko povabila k besedi Iztoka Puriča, zdaj že bivšega ministra za kohezijsko politiko in razvoj, ki je razblinil razmišljanje, da Slovenija slabo črpa evropski denar in očitek, da naj bi v zdajšnji finančni perspektivi, ki traja od 2014 do 2020, počrpala zgolj četrtino. Purič je dejal, da mora država zagotoviti najprej lastna sredstva za projekte, kjer želi črpati evropski denar. Kar nekaj konkretnih projektov, ki jih ljudje prepoznavajo na terenu, je bilo doslej že uspešno uresničenih. Res pa je nova finančna perspektiva utemeljena na osnovi potreb razvitih držav, kjer prednjačijo »mehke« vsebine (na področju evropskega socialnega sklada, pametne specializacije, krožnega gospodarstva in podobno), za katere sta razpisani kar dve petini evropskih sredstev, pri tem pa se veliko denarja tudi izgubi. V Sloveniji, kjer še vedno ni rešenih nekaterih osnovnih potreb (kanalizacije, vodovodi), je to plat težje razumeti. Sicer pa je dinamika črpanja evropskega denarja približno enaka v vseh dosedanjih finančnih perspektivah. Država mora imeti na tem področju izdelano strategijo, opredeljene prioritete, izdelati mora program črpanja evropskega denarja in nato prepričati še Evropsko komisijo, smo slišali na srečanju z evropskim poslancem.
Slovenija je z zgolj osmimi igralci na evropskem parketu majhna, toda če se znaš povezati in si dovolj prodoren in če veš, kaj hočeš, tudi uspeš, je prepričan Franc Bogovič, ki vsem tem okoliščinam tudi pripisuje svoj uspeh v projektu Pametne vasi. Zadovoljen je z medsebojnim sodelovanjem slovenskih poslancev, pomembno pa se mu zdi tudi, da se znaš povezati v svoji politični skupini, v Bogovičevem primeru v Evropski ljudski stranki, znova vodilni v Evropskem parlamentu.