Na Vrhu so udeleženci sprejeli več ukrepov za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva, ki dosega rekordne številke.

Ponosni na rezultate gospodarstva

Slovensko gospodarstvo dosega izjemne rasti, a izzivov je tudi v prihodnje še dovolj, je bilo glavno sporočilo štirinajstega Vrha slovenskega gospodarstva.

Ljubljana – V sredo je pod geslom Slovenija gre naprej v Ljubljani potekal 14. Vrh slovenskega gospodarstva, na katerem se je zbralo okoli 450 predstavnikov vodilnih slovenskih podjetij ter tudi politike in drugih javnosti. Na Vrhu, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, so gospodarstveniki z vlado in znanostjo podpisali tudi Izjavo za Slovenijo 5.0. Z izjavo so se zavezali, da bodo v gospodarstvu povečali vlaganja v razvoj in inovativnost, v posodobitve procesov ter skrb za okolje.

Politika bo omogočila dolgoročna vlaganja v znanost, raziskave in razvoj ter s transparentnim delovanjem in čim manj birokratskih zapletov omogočala raziskovalnim institucijam in podjetjem učinkovitejše poslovanje in prenos znanja. Znanost pa bo krepila tako bazična raziskovanja kot povezovanje z gospodarstvom pri aplikativnem raziskovanju in skrbela za razvoj karov, ki bodo nosilci prihodnjega razvoja Slovenije.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup je v uvodnem nagovoru strnil uspehe slovenskega gospodarstva v preteklih letih. »V zadnjih letih gospodarstvo dosega zelo dobre rezultate. Visoka gospodarska rast, ki je višja od evropskega povprečja, visok izvoz, rast domačih in tujih investicij, rast dodane vrednosti, zaposlenosti, polne knjige naročil, so kazalci, ki upravičeno vzbujajo ponos in samozavest,« je dejal Gorjup in dodal: »V zadnjem desetletju smo se iz enega največjih evropskih bolnikov prelevili v eno uspešnejših evropskih gospodarstev.«

Že pred dvema letoma je bil na vrhu gospodarstva sprejet cilj do leta 2025 ustvariti šestdeset tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega in petdeset milijard izvoza. Kot je povedala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, bo za dosego prvega potrebnega še nekaj napora, medtem ko smo si drugega morda celo postavili prenizko. Že danes namreč slovensko gospodarstvo dosega skoraj 43 milijard evrov izvoza. Medtem pa bi morali za dosego cilja šestdeset tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega do 2025 lanskoletno triodstotno rast dodane vrednosti dvigniti za dobro polovico, na 4,6 odstotka. Šmuceva se je dotaknila tudi ukrepov za razbremenitev dela, na kar je gospodarstvo opozarjalo že dlje časa, a dodala, da si tovrstnih ukrepov želijo tudi v prihodnje. Razveseljiva je nizka stopnja brezposelnosti, a se je v desetletju za 19 tisoč povečalo tudi število zaposlenih v javnem sektorju. »Morda bi raje videli, da bi se teh 19 tisoč ljudi zaposlilo v gospodarstvu, kjer jih potrebujemo,« je dodala. Prav tako so se v obdobju največje gospodarske rasti povečali socialni transferji. Transferji gospodinjstvom in posameznikom so se v zadnjem letu povečali za štiristo milijonov evrov, v zadnjih petih letih pa kar za eno milijardo evrov. Razveseljivo je, da so slovenska podjetja danes za polovico manj zadolžena od evropskega povprečja, medtem ko so bila še nedolgo bistveno nad povprečjem. »To pomeni, da je potencial za investiranje izjemen, da so podjetja kreditno sposobna oziroma imajo denar na računu,« je ob tem dejala Šmuceva.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik vlade Marjan Šarec. »Proračuna za leti 2020 in 2021, ki sta v sprejemanju, bosta začrtala nadaljnji razvoj Slovenije in predstavljata pogoj, da država nemoteno deluje in opravlja svoje naloge,« je dejal Šarec. Kot pravi, sta pomembna tako javni kot zasebni sektor. Ključ za uspeh oziroma uresničevanje slogana Slovenija gre naprej pa vidi v sodelovanju, saj le to prinese rezultate.

Na vrhu so udeleženci kot ključne ukrepe za nadaljnji gospodarski razvoj izglasovali uvedbo raziskovalnih vavčerjev in podporo zaposlovanju mladih raziskovalcev v podjetjih, izdelavo Karierne platforme za dolgoročno načrtovanje kompetenc prihodnosti v podjetju in družbi, sprejem ciljev in strategije povečanja ugleda blagovne znamke Made in Slovenia ter načrtno in sledljivo debirokratizacijo države – »poenostavljamo za vas«.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 7. julij 2024 / 11:41

»Zamrznjene« podobe s Kroga

V Muzeju Žiri si je do konca avgusta mogoče ogledati razstavo skulptur Krogarske pripovedke avtorja Andreja Mlakarja, sicer scenarista in režiserja.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 6. april 2007 / 07:00

Kolesarski izleti po občini Jesenice

Na kolo za zdravo telo je sicer fraza, toda pri TIC-u so to dosledno upoštevali in pripravili posebno karto kolesarskih izletov. Zloženka je v slovenskem in italijanskem jeziku, predlaga...

Zanimivosti / petek, 6. april 2007 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Zakonca Marija in Marjan Hafner živita v vasi Trnje, ki se strmo dviga v hrib, tako da se iz njune hiše razprostira prelep pogled na Škofjo Loko. Poklicno pot sta začela v jeseniš...

Slovenija / petek, 6. april 2007 / 07:00

Vlada za sanacijo plazov

Ljubljana - Vlada je v načrtu sanacijskih ukrepov na določenih zemeljskih plazov za letos predvidela nekaj več kot dva milijona evrov. Med 16 občinami, kjer bodo saniral...

Tržič / petek, 6. april 2007 / 07:00

Tržiška komunala nima izgub

Tako trdi direktor Florijan Bulovec, kateremu župan Občine Tržič očita slabo poslovanje. Nezadovoljstvo med delavci.

Zanimivosti / petek, 6. april 2007 / 07:00

Maksi shaker za rekord

Študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled so v največjem sodobnem kovinskem shakerju doslej zmešali kar 400 litrov koktajla.