Železna in druge ceste
To, da imamo na Gorenjskem precej slabih cest in tudi hudih zadreg zaradi prometa, je dejstvo, na katero pogosto opozarjamo.
Kljub temu da se je gneča po poletni sezoni na Bledu malce umirila, te dni domačine pa tudi tiste, ki večkrat obiskujemo Bled in Bohinj, razburja novica, da se bo začetek gradnje južne razbremenilne ceste prestavil vsaj za tri leta. In to čeprav je v načrtih že skoraj pol stoletja in da so prometne razmere na Bledu vsaj nekaj mesecev na leto nevzdržne.
Podobno kot na Bledu na slabšanje kakovosti življenja in nevarnost za udeležence v prometu že vrsto let opozarjajo v Vodicah, kjer na obvoznico čakajo že vsaj dvajset let. Kljub protestom pa še nič ne kaže, da se bo gradnja kmalu lahko začela.
O zastarelih cestnih odsekih in načrtovanih obvoznicah bi bilo moč napisati še marsikaj, kar nekaj besed in črnila pa je bilo zadnje dni prelitega glede zastarele gorenjske železne ceste oziroma železniške proge od Ljubljane do Jesenic. Ta je bila namreč zgrajena pred 130 leti, od takrat pa so bila na njej opravljena le nujna dela.
Da hitrost vlakov sodi v prejšnje tisočletje, da so nadvozi in podvozi v slabem stanju, da so postaje zastrele, da ob njih ni zadostno število parkirišč, in še marsikaj bi se našlo. To vedno povedati strokovnjaki, zlasti pa tisti, ki se redno ali občasno iz Gorenjske proti prestolnici ali nazaj vozijo z vlakom.
Jaz se, po pravici povedano, z vlakom ne vozim več. Ko sem se pred leti zadnjič hotela peljati iz Škofje Loke v Ljubljano, sem na vlak čakala skoraj uro, nato pa sklenila, da se vseeno (kljub zastojem v Šentvidu) raje usedem v avto, saj se je ura, ko bi morala biti v Ljubljani začela bližati – vlaka pa (brez pojasnila) ni bilo od nikoder.
Tudi zato sem še kako dobro razumela vse, ki so prejšnji teden povzdignili glas oziroma vložili amandma, ker je kazalo, da bo nadgradnja gorenjske proge izpadla iz državnih proračunov vsaj še za naslednji dve leti. In to kljub dejstvu, da jo predvideva Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa in da bi bilo najprimerneje, da se nadgradi hkrati s predvideno prenovo in zato zaporo med Jesenicami in predorom Karavanke, ki naj bi potekala drugo jesen.
Ko to pišem, še ne vem, ali bo sprejet državni proračun za naslednji dve leti, v katerem naj bi se vsaj gorenjski železni cesti že kmalu obetala nujna nadgradnja. Vem pa, da je veliko tistih, ki bi se iz Gorenjske v prestolnico raje kot z avtomobilom vozili z vlakom. Ne nazadnje tudi zato, ker nam ni vseeno, v kakšnem okolju bomo živeli čez leta in desetletja.