Nenehen stik med svetovoma

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / sobota, 23. november 2019 / 14:01

V Mestni knjižnici Kranj bo do 3. januarja na ogled razstava Od pisem do Facebooka avtorjev Nadie Molek in Miha Zobca. Razstava poudarja, da so bile transnacionalne zveze slovenskih izseljencev v Argentini z domovino prisotne že dolgo pred oblikami sporazumevanja, ki jih je prinesel svetovni splet.

Avtorja razstave sta s predstavitvijo komunikacij izseljencev, ki so z območja današnje Slovenije proti Argentini odhajali v različnih tokovih, in njihovih svojcev želela poudariti nenehen stik med svetovoma in dejstvo, da so tako tisti, ki so odšli, kot oni, ki so ostali doma, živeli povezana življenja kljub neverjetni razdalji, ki jih je ločevala. Njuna raziskovanja, združena v pričujočo razstavo, odstirajo vpogled v kompleksnost migracijskih procesov. »Migracijskih procesov ni mogoče razumeti kot enostavne zgodbe z začetkom v domačem okolju in koncem s prilagoditvijo novi družbi. Sporazumevanje migrantov skozi čas kaže, da so migracije odprt in nelinearen tok z daljnosežnimi posledicami za vse vpletene, tudi za tiste, ki se niso izselili,« pravita avtorja in še dodata, da so tovrstna vprašanja aktualna tudi danes, predvsem v zadnjih letih, ko sta Evropa in tudi Slovenija priča obsežnim migracijskim valovom.

Vez ohranjali s pismi

Na razstavi, ki je nastala s podporo Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, je moč razbrati, da so že tisti, ki so se selili čez ocean v 19. stoletju, stik z domačimi skušali vzdrževati s pismi. Praksa dopisovanja je do izraza prišla tudi pri prvem množičnem valu slovenskih izseljencev v času med svetovnima vojnama. »Podatki kažejo, da so se Gorenjci množično izseljevali v Argentino po drugi svetovni vojni. Pred prvo svetovno vojno so se selili predvsem v ZDA, le posamezniki so tedaj odšli v Argentino z namenom izboljšat svojo kariero,« pojasnita avtorja.

Dopisi izseljencev so bili povečini osebne narave in so popisovali pripetljaje, ki so se zgodili njim ali njihovim sorodnikom. Pripovedujejo o vživljanju v novo okolje, o prvih uspehih, o stikih s sorodniki in pripadniki vaške skupnosti v državi sprejema, predvsem pa poudarjajo pomembnost ohranjanja vezi z domačimi v Sloveniji. Manj pozornosti so posvečali družbenim razmeram. O njih so pisali le v časih, ko je družbeno-politično dogajanje usodno poseglo v njihovo življenje, kot na primer ob hudi gospodarski krizi, tedaj lahko zasledimo obširnejše opise argentinskih razmer.

V šestdesetih letih so pisma nadomestili magnetofonski trakovi, s katerimi so se družine čutile še bolj povezane, a žal so magnetofone imeli le redki. Posnetki so vključevali zvok, poslušanje svojcev pa je sprožilo pravo revolucijo. Izseljenci so ob turističnih obiskih in večjih praznikih, kakršen je božič, pošiljali tudi razglednice. Poleg pisem in fotografij pa so domov pošiljali še raznovrstne dobrine in denar, saj je veljalo, da je življenje v Ameriki boljše. Pošiljanje predmetov je bilo najbolj intenzivno v času, ko je Evropa trpela za posledicami druge svetovne vojne, Argentina pa je v tem času doživljaja gospodarski napredek. Da bi pomagali opustošenim krajem, so izseljenci svojcem pošiljali življenjske dobrine, od moke, olja, tudi najlonskih nogavic. Slovenci pa so nazaj pošiljali domače pridelke in dobrine, od krompirja do žganja, tudi potico. Zobec in Molekova pravita, da so bili ljudje na obeh straneh oceana dovolj spretni, da so se znali izogniti predpisom, ki so določali, kaj je dovoljeno poslati in česa ne.

O vračanju izseljencev v domovino sta avtorja povedala: »Obisk domovine so si sicer zelo redki privoščili kvečjemu le enkrat v življenju – in še to tedaj, ko je bilo mogoče potovati ceneje. Recimo ob nogometnem prvenstvu, ko so bile vozovnice cenejše,« je pojasnil Zobec in dodal, da so izseljenci kasneje komunicirali tudi po telefonu, a so klici potekali le iz telefonskih govorilnic, za kar si je bilo treba vzeti čas in upoštevati časovno razliko.

Elektronski mediji

Sledijo obsežne spremembe, ki jih je prinesla revolucija tehnologije. Vlogo, ki so jo včasih v sporazumevanju imela pisma, so danes prevzeli elektronski mediji. Novi načini sporazumevanja so prekinili mučno čakanje na sporočilo, a vseeno niso ukinili razdalje, vmesnega prostora, ki onemogoča pristne stike. »Vprašanje je, kakšni sledovi bodo ostali za sporočili novodobne komunikacije, ki jo je prinesla digitalna tehnologija,« se je vprašal Zobec. Avtorja sta za konec še pojasnila, da sicer zelo grobe in površne ocene pravijo, da se je iz slovenskega območja v Argentino izselilo okoli trideset tisoč ljudi.